REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Cena »ukrajinske zmage«: 1700 milijard evrov

Sedaj, ko je jasno, da je ukrajinska protiofenziva propadla, je Bidnova administracija iz rokava potegnila stari trik – cilje vojne, ki jo je izgubila, je definirala na novo, da bi iz poraza preko noči naredila - »zmago.«

Sedaj, ko je popolnoma jasno, da je ukrajinska protiofenziva popolnoma propadla, je Bidnova administracija iz rokava potegnila stari trik – cilje vojne, ki jo je izgubila, je definirala na novo, da bi iz poraza preko noči naredila - »zmago.«

Ameriška administracija je namreč cinično zatrdila, da je »Ukrajina ponovno zavzela več kot polovico svojega ozemlja, ki so ga zasegle ruske sile od februarja 2022« in da bo Kijev »še naprej podpirala, da bo v čim močnejšem položaju za pogajalsko mizo, ko bo čas za to.«

Gre seveda za laž, ki pa je istočasno še – zelo draga.

Prvič, Rusija nič ni »izgubila«, ker spopadi še trajajo in se ne bodo končali takrat, ko bo to želel režim Zelenskega ali njegovi tuji gospodarji.

In drugič, ukrajinsko »napredovanje« je bilo jeseni leta 2022 okoli Harkova in Hersona mogoče prav zato, ker so spomladi leta 2022 po intervenciji Borisa Johnsona propadla pogajanja med Rusijo in Ukrajino, s katerimi bi lahko hitro končali vojno.

Rusija ni želela velike vojne, zato je intervenirala z relativno majhnimi silami.

Ko pa sta Ukrajina in NATO to želela izkoristiti, je Moskva spremenila taktiko.

Sedaj, ko je popolnoma jasno, da je ukrajinska protiofenziva popolnoma propadla, je Bidnova administracija iz rokava potegnila stari trik – cilje vojne, ki jo je izgubila, je definirala na novo, da bi iz poraza preko noči naredila - »zmago.«

Sprva bolj »policijsko« vojaško akcijo je spremenila, skrajšala je frontno linijo, se na njej utrdila, vpoklicala nove vojake in rezultate sedaj lahko že vse leto vidimo na bojišču, kjer Ukrajini zmanjkuje orožja, opreme in streliva.

Cinizem uradne »ameriške definicije ukrajinske zmage« je v tem, da bi Ukrajina ostala ozemeljsko celovita (razen Krima), če ZDA lani konec marca ukrajinskemu vodstvu ne bi preprečile podpisa mirovnega sporazuma z Rusijo, ki je bil dosežen v Carigradu.

Rusija namreč novih ozemelj ni priključila vse do lani jeseni.

Danes, 20 mesecev po začetku vojne pa je Ukrajina ostala brez 18 odstotkov ozemlja (vključno s Krimom), število žrtev se je povzpelo na pol milijona mrtvih in ranjenih, razrušena je polovica kritične infrastrukture, ukrajinski bruto družbeni proizvod je za 30 odstotkov manjši, osem milijonov Ukrajincev je izseljenih v zahodne države, šest milijonov pa znotraj Ukrajine.

Rusija je sedaj že sredi ofenzivnih operacij, s katerimi pa napreduje počasi, s čim manj žrtvami.

Večje ofenzive lahko pričakujemo šele spomladi, ko bo Ukrajina še bolj izčrpana.

Namesto da bi ZDA Ukrajini priskrbele zmago, so raje njen poraz propagandno prikazale – kot zmago in ji hkrati »priprle pipo« finančne in vojaške pomoči.

Rusija ni želela velike vojne, zato je intervenirala z relativno majhnimi silami. Ko pa sta Ukrajina in NATO to želela izkoristiti, je Moskva spremenila taktiko.

Pri ameriških trditvah o »ukrajinski zmagi« gre seveda za laž in le za »šminkanje trupla«. In nič več.

Cena zavrnitve mirovnega sporazuma in odločitve za nadaljevanje vojne je bila zato izjemno visoka za Ukrajino. A to ob tem sploh ni končna cena, kajti vojna se še vedno nadaljuje, čeprav imajo zahodne države, podpornice te vojne proti Rusiji čedalje manj »apetita« za njeno nadaljevanje.

Toda tudi na drugi strani računice, pri zahodnih zaveznikih Ukrajine je izguba velika.

Kot kažejo izračuni, je EU zaradi vojne v Ukrajini ostala najmanj brez 1700 milijard evrov, kar je preko 11,7 odstotkov njenega BDP-ja v letu 2021.

Tega leta je slovenski BDP znašal 52.208 milijonov evrov.  Kar pomeni, da je tudi Slovenija zaradi podpore vojne v Ukrajini izgubila najmanj 6,1 milijarde evrov.

Kaj to pomeni za državo pove podatek, da so se poslanci v slovenskem parlamentu te dni resno sporekli zaradi zgolj 20 milijonov evrov.

In še te so skoraj odvzeli najbolj revnim prebivalcem, saj vlada najprej ni želela v 100 odstotkih usklajevati višino socialnih transferjev, pač pa je pristala le na 70 odstotni dvig, da bi šele nato nenadoma pristala na popolno usklajevanje.

Če je to naredila slovenska vlada, ki je prepričljivo zmagala na volitvah z obljubo, da bo v Sloveniji poskrbela za najbolj ogrožene, potem je jasno, v kako resnih težavah se nahajajo članice EU.

In danes slovensko vlado, ki je v vsem kopirala napačne nemške poteze, podpira maj kot tretjina vprašanih. Velik del nezadovoljstva je rezultat protiruskih sankcij, ki so dvignile cene energentov in blaga ter prebivalstvo potisnile v revščino.

Tega leta je slovenski BDP znašal 52.208 milijonov evrov.  Kar pomeni, da je tudi Slovenija zaradi podpore vojne v Ukrajini izgubila najmanj 6,1 milijarde evrov. Kaj to pomeni za državo pove podatek, da so se poslanci v slovenskem parlamentu te dni resno sporekli zaradi zgolj 20 milijonov evrov.

Ne pozabimo tudi, da je Institut nemškega gospodarstva (IW) iz Kölna še februarja leta 2022 ceno vojne v Ukrajini ocenjeval na 1600 milijard dolarjev.

Takrat je šlo za ceno ukrajinske vojne za celotno svetovno gospodarstvo – danes pa je skoraj ista cena padla samo na pleča gospodarstva EU!

V komentarju z naslovom »Cena ukrajinske zmage« je slovenski ekonomist Jože P. Damijan podrobneje analiziral izgube, ki jih je zaradi vojne v Ukrajini doživela EU, ki je z desetimi paketi sankcij poskusila prizadeti Rusijo.

Znani profesor ekonomske fakultete v Ljubljani je takole naštel ključne podatke: »Po oceni bruseljskega Bruegla je skupni učinek vladnih subvencij na energetskem področju med septembrom 2022 in januarjem 2023 znašal 646 milijard evrov. Največ v Nemčiji – 265 milijard evrov oziroma 7.4 odstotka BDP. Ker so ukrepi glede cenovnih kapic na energijo ostali v veljavi tudi v letu 2023, lahko skupni učinek teh subvencij ocenimo na okrog tisoč milijard evrov.

Drugi učinek je na energetsko intenzivno industrijsko proizvodnjo, ki v EU državah lani od polovice leta naprej strmo pada. Obseg proizvodnje septembra letos glede na lanski september je bil v celotni EU nižji za 6.1 odstotka, v nemških energetsko intenzivnih panogah celo za 18 odstotkov.

Tretji učinek rasti cen energentov pa je na inflacijo, ki je po februarju 2022 pospešila in se v drugi polovici leta 2022 povzpela na več kot 10 odstotkov. Posledično je ECB dvignila obrestne mere, zaradi česar se je močno zmanjšalo kreditiranje investicij in nakupov gospodinjstev, gospodarska rast pa je uplahnila. Rast BDP za leti 2022 in 2023 se je glede na napoved iz konca leta 2021 zmanjšala iz 4.6 na 1.8 odstotka za 2022 in iz 2.4 na 0.6 odstotka za 2023. To pomeni, da so članice EU kumulativno zaradi ukrajinske vojne izgubile za 4.6 odstotka BDP, kar po preračunu pomeni dobrih 670 milijard evrov.

Torej, če seštejemo te učinke in prištejemo še vojaško in finančno pomoč Ukrajini, je 20-mesečno podaljšanje vojne v Ukrajini države Evropske unije stalo najmanj okrog 1,700 milijard evrov ali 11.7 odstotka BDP iz leta 2022. Če se komu to zdi primerna cena za evropski odziv na rusko agresijo, naj še malo počaka, kajti to je šele začetek. Z odklopom od poceni ruskih energentov se je začel proces dolgoročne deindustrializacije Evrope in uničenja srca njene gospodarske moči in stabilnosti,« opozarja Jože P. Damijan.

Inštitut za nemško gospodarstvo (IW) v Kölnu je še februarja leta 2022 ceno vojne v Ukrajini ocenjeval na 1600 milijard dolarjev. Takrat je šlo za ceno ukrajinske vojne za celotno svetovno gospodarstvo – danes pa je skoraj ista cena padla samo na pleča gospodarstva EU!

Po drugi strani pa je Rusijo vojna v Ukrajini okrepila – dosega velike presežke v zunanji trgovini, se ponovno industrializira ter je vojaško in geostrateško močnejša.

Najbolj točno je največjo zablodo politikov EU, ki je privedla do tako katastrofalnih rezultatov opredelil madžarski predsednik vlade.

»Kakšna je bila naša strategija? Naša strategija je bila, da se bodo Ukrajinci borili in bodo zmagali na bojnem polju, Rusi pa bodo na fronti izgubili. In ta izguba bo sprožila spremembo v Moskvi in mi se bomo lahko pogajali. Putin bo vojni zločinec, ustvarjalec vojne, karkoli že. In novo vodstvo (v Kremlju) bo sprejemljivo kot partner za pogajanja z Evropsko Unijo. To je bila strategija. Mi financiramo, Ukrajinci se borijo in umirajo. Ampak sedaj je jasno, da Ukrajinci ne bodo zmagali na bojnem polju. Na bojnem polju ni rešitve. Rusi ne bodo izgubili. Ne bo nobene politične spremembe v Moskvi. To je realnost,« je dejal Viktor Orbán in dodal, da Evropska unija trenutno nima nobenega »načrta B«, ki pa ga nujno potrebuje.

»Popolnoma nesmiselno je preprosto pošiljanje denarja Ukrajincem, to ne vodi nikamor,« je dejal Orbán.

A povzroča trpljenje. Kakšno, kažejo posnetki iz kamer tretje ukrajinske jurišne brigade...

Hkrati se je zgodilo to, pred čimer so svarili politični strategi – Rusija in Kitajska sta se povezali v evrazijski blok ter hkrati vanj pritegnili ključne države Globalnega juga (Iran, Indijo, Saudsko Arabijo, Brazilijo) ter ustvarile nov globalni gospodarski in politični blok.

Z vojno so kratkoročno pridobile tudi ZDA, ker so obremenile Rusijo, spravile na kolena EU in omogočile dodatne posle svoji energetski in orožarski industriji.

Toda dolgoročno so si podpisale smrtno obsodbo kot globalnega hegemona – sprožile in okrepile so oblikovanje novega, izjemno močnega globalnega političnega bloka na čelu s Kitajsko in Rusijo in hkrati oslabile svojega (nekoč) najmočnejšega zaveznika - Evropsko unijo.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com