REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Cena poceni trikov

Janševa zunanja politika do Ukrajine je bližnjica do propada vseh načrtov Golobove ministrske ekipe. Je največje kukavičje jajce, ki ga je Janša ob svojem odhodu položil v naročje sedanje vlade. Sedanja vlada pa, žal, tega ne vidi, pač pa ga še naprej pestuje in pogreva...

»Ursula ima na dan 1.347,90 EUR plače. Mesečno 29.205,50 EUR… Poslanci v EU parlamentu imajo 9.166,30 EUR + bonitete.

Močno  dvomim, da se obremenjujejo, koliko več eurov bodo plačali za gorivo,  hrano, plin. Ne zanima jih, kako bodo podjetja/proizvodnje preživela, ko bodo zaradi visokih stroškov odpuščali ljudi ali celo zaprla vrata...

Evropa je zvesti pes senilnega Bidna, ki za drage brikete izvaja poceni trike.«

Komentar enega od uporabnikov na družbenih omrežjih na najbolj preprost način opisuje trenutek, v katerem se nahajamo.

Toda – kakšna bo končna cena teh poceni trikov?

Evropa je zvesti pes senilnega Bidna, ki za drage brikete izvaja poceni trike.

Vse kaže, da bo precejšnja.

Tudi v Sloveniji so nekatere bencinske črpalke v pričakovanju višjih cen bencina že zaprte.

Trgovci seveda mirijo, da je bencina dovolj, toda vsi vemo, kako takšne napovedi delujejo.

Za ljudi, tudi tiste, ki jih dnevne novice ne zanimajo preveč je to znak, da je nekaj narobe.

In potem se panika širi naprej.

To dobro ve tudi ruski predsednik, zato je Gazprom že pričel zmanjševati dobave plina v Evropo. Cene prav zato naraščajo.

Plina bo ravno dovolj, da se bodo bogati in revni Evropejci med seboj prerivali za preostale količine, medtem ko se bo ruska državna blagajna še naprej polnila z isto ali celo večjo količino evropskega denarja.

Zdi se, kakor da je Vladimir Putin to vojno – že dobil. To je bilo te dni javno izrečeno tudi na nemški televiziji.

Toda nemški kancler Olaf Scholz se še naprej mršči, z jeznim obrazom postopa po Kijevu in pridiga o nemogočem – zmagi ukrajinske vojske.

Na katero pade 75.000 granat na dan, medtem ko sami odgovorijo s 5000 granatami. Vojska, ki je doslej izgubila od 100.000 do najmanj 40.000 vojakov. Vojska, ki rezerviste lovi po ulicah. Vojska, ki preko razrušenih prog ne more dovolj hitro dostavljati težkega orožja na fronto in nima dovolj ljudi, da bi to tehniko lahko popravili ali z njo rokovali.

Toda osrednji mediji nam še naprej lažejo, da je vse drugače in da je zmaga režima Volodimirja Zelenskega za vogalom…

Toda osrednji mediji nam še naprej lažejo, da je vse drugače in da je zmaga režima Volodimirja Zelenskega za vogalom…

V vsej tej zmedi je pomemben tudi odgovor na vprašanje, kako se bo na vse skupaj odzvala Golobova vlada?

Toda, kot se je nakazovalo že pred volitvami, tudi tu ne bo velikih sprememb.

Predsednik vlade in zunanja ministrica sta doslej povedala samo nekaj že znanih fraz, vzetih iz ropotarnice bruseljskega birokratskega besednjaka.

Lahko bi jih povedal tudi Janez Janša in če ne bi bilo slike ob teh izjavah, nihče niti ne bi vedel, da smo v Sloveniji - zamenjali vlado.

Toda, kot slovenske vladnike opominja Spomenka Hribar, je tudi v politiki potrebno biti izviren.

Predsednik vlade in zunanja ministrica sta doslej povedala samo nekaj že znanih fraz, vzetih iz ropotarnice bruseljskega birokratskega besednjaka. Lahko bi jih povedal tudi Janez Janša in če ne bi bilo slike ob teh izjavah, nihče niti ne bi vedel, da smo v Sloveniji - zamenjali vlado.

Še več, tokrat so izzivi tako resni, da se ne bo mogoče delati, da vse poteka po sistemu »business as usual«, torej, »poslovanje kot običajno.«

To, kar smo do sedaj videli od Tanje Fajon in Roberta Goloba je bilo sicer na ravni ponavljanja fraz o tem, kako bo Slovenija pomagala Ukrajini, kako obsoja »agresijo« in podobno, toda vse to so le puhlice, ki ne pomenijo prav veliko sedaj, ko realpolitika zahteva konkretne in prave odločitve.

Na prvi pogled je seveda prav, da Slovenija obsodi napad velike države na majhno.

Toda - kaj če v resnici zadeve niso tako preproste? Nesporno dejstvo je, da so ZDA že vsaj od leta 2008 Ukrajino intenzivno spreminjale v svojo zaveznico, v ameriški »bunker« na ruski meji.

Ob tem se je Washington ob svoji protiruski politiki v Ukrajini oprl še na najbolj nazadnjaške, neonacistične kroge v Ukrajini, malikovalce ideologije Adolfa Hitlerja. Mnogi med njimi so celo svoja telesa s tetovažami številnih insignij spremenili v prava svetišča tretjega rajha.

Ukrajina je ob tem področje, preko katerega so skozi stoletja številni osvajalci neprestano napadali Rusijo.

Janševa zunanja politika do Ukrajine je največje kukavičje jajce, ki ga je Janša ob svojem odhodu položil v naročje sedanje vlade. Sedanja vlada pa, žal, tega ne vidi.

Kako naj bi torej v tem primeru morala ravnati Rusija, da ne bi bila »agresorka«? Bi morala nemo gledati, kako ji pripravljajo past, nameščajo laboratorije, vedno težje orožje, napadajo njihovo manjšino?

Jasno je, da to ni bilo mogoče.

In če to ni bilo mogoče, potem ruski napad – ni napad. Obrambni, preventivni napad je obramba – in ni napad.

In če tega ne bo dokaj hitro doumela slovenska zunanja politika, potem nas čaka samo še večje zaostrovanje, več vojne – in propad vseh lepih načrtov, ki si jih je zastavila Golobova vlada.

V luči teh dognanj, se zdi Janševa zunanja politika predvsem kot bližnjica do propada vseh načrtov Golobove ministrske ekipe.

Janševa zunanja politika do Ukrajine je največje kukavičje jajce, ki ga je Janša ob svojem odhodu položil v naročje sedanje vlade. Sedanja vlada pa, žal, tega ne vidi.

Kot kažejo izjave Fajonove in Goloba, bo ta vlada Janševo kukavičje jajce, umeščeno v slovensko politiko do Ukrajine še naprej pestovala in pogrevala, podpirala sankcije in druge ukrepe, ki vsej Evropi prinašajo mraz, pomanjkanje, višje cene, lakoto in onesnaženje, nato pa doma z reguliranimi cenami, prerazporejanjem in dekreti vladala iz dneva v dan – ne da bi uspela res reformirati državo.

Dokaz so izjave Goloba in Fajonove, pa tudi dejstvo, da je prvopodpisani pod drugo pismo o Ukrajini, Luka Lisjak Gabrijelčič, ki si želi še več orožja za Ukrajino nadvse zadovoljen z delovanjem slovenske zunanje ministrice.

Ob tem Ursula von der Leyen, ob Robertu Golobu in Tanji Fajon ne bo povsem dobro razumela in niti želi dojeti globine težav, s katerimi bo Evropska unija, torej tudi Slovenija kmalu soočena.

Kajti za to, da bi razumel ljudi v stiski moraš biti res brez prebite pare, to pa politična elita v EU in v Sloveniji seveda nikoli ni bila.

Toda ljudje, ki se z nekaj sto evri prebijajo iz meseca v mesec bodo kmalu razumeli, kaj sankcije res pomenijo.

Vse bolj bo postajalo jasno, da majhna, napadena država ni bila nedolžna žrtev, pač pa da je voljna kolaborantka, ki je svojo neodvisnost za milijarde dolarjev prodala sovražniku Rusov, nato pa se v vlogi najetega plačanca spravila na pot ogrožanja nekoč bratske Rusije.

Dokler so jim politiki lahko prodajali laž, da je velika država brez razlogov napadla majhno in da je zaradi varnosti vseh potrebno ustaviti agresorja, so bili pripravljeni stiskati pas.

Toda vse bolj bo postajalo jasno, da majhna, napadena država ni bila nedolžna žrtev, pač pa da je voljna kolaborantka, ki je svojo neodvisnost za milijarde dolarjev prodala sovražniku Rusov, nato pa se v vlogi najetega plačanca spravila na pot ogrožanja nekoč bratske Rusije.

In zato napad Rusije na Ukrajino ni bila agresija, pač pa je šlo za protinapad, s katerim je preprečen že načrtovan napad ukrajinske vojske na ruske enklave v vzhodni Ukrajini.

In ko bodo tisti, ki živijo na robu revščine spoznali to, potem ne bodo več pripravljeni trpeti pomanjkanja za račun ZDA, ki je Evropo zaradi svojih igric in tekmovanja z Rusijo spremenila v krvavo bojišče.

Kdor ne verjame, naj si ogleda kronologijo dogodkov.

Povsem jasno je, da se zadnja vojna v Ukrajini ni začela 24. februarja temveč prej - že 16. februarja, ko je ukrajinska vojska po podatkih opazovalcev OVSE pričela z obsežnimi topniškimi napadi na ozemlja, kjer živi večinoma rusko govoreče prebivalstvo v Donbasu.

Rusi so pod točo ukrajinskih bomb pričeli bežati v Rusijo. To je bila kapljica, ki je prelila čašo.

In kaj je bil glavni cilj Bele hiše in Pentagona v ozadju vsega skupaj?

Jasno – sprožiti razkol med članicam EU, predvsem pa spreti Nemčijo in Rusijo.

»Prvi interes Združenih držav, zaradi katerih smo stoletja vodili vojne – prva, druga in hladna vojna – je bil odnos med Nemčijo in Rusijo, saj sta združeni tam edina sila, ki bi nas lahko ogrozila. In zagotoviti, da se to ne bo zgodilo,« je ocenil George Friedman, izvršni direktor STRATFOR-ja pri čikaškem svetu za zunanje zadeve.

Napad Rusije na Ukrajino ni bila agresija, pač pa je šlo za protinapad, s katerim je preprečen že načrtovan napad ukrajinske vojske na ruske enklave v vzhodni Ukrajini... Zadnja vojna v Ukrajini se ni začela 24. februarja, temveč prej - že 16. februarja, ko je ukrajinska vojska po podatkih opazovalcev OVSE pričela z obsežnimi topniškimi napadi na ozemlja, kjer živi večinoma rusko govoreče prebivalstvo v Donbasu.

V ozadju vojne gre zato tudi za Nemčijo in zlasti za plinovod, ki povezuje Nemčijo z Rusijo, imenovan Severni tok 2. Washington vidi ta plinovod kot grožnjo svojemu primatu v Evropi in je skušal projekt sabotirati na vsakem koraku že od samega začetka.

Kljub temu je Severni tok napredoval in je zdaj v celoti delujoč in pripravljen za uporabo.

Ko bi nemški regulatorji končno dovolili obratovanje, bi se dobave plina začele.

Lastniki stanovanj v Evropi in podjetja bi imeli zanesljiv vir čiste in poceni energije, Rusija pa bi občutno povečala svoje prihodke od plina.

To bi bila zmagovalna situacija za obe strani. Tudi za Slovenijo.

Toda točno to so ZDA na vse kriplje poskusile preprečiti. In s pomočjo »koristnih idiotov« v Ukrajini in EU se jim je to z ukrajinsko vojno naposled res posrečilo.

In sedaj nam bodo zaradi do ZDA nesamostojne politike evropski in slovenski voditelji s cenenimi triki in puhlicam zagotovo uničili še prihodnost.

Sedaj nam bodo zaradi do ZDA nesamostojne politike evropski in slovenski voditelji s cenenimi triki in puhlicam zagotovo uničili še prihodnost.

Nas pahnili v dolžniško krizo.

Bilo bi lepo, če bi bilo to jasno vsaj novi slovenski vladi.

A žal nič ne kaže, da ji je.

Pred kamerami in za »drage brikete iz ZDA« še zmeraj izvajajo zgolj - poceni trike.

Ki so »neprecenljivi« le zato, ker nas bodo na koncu stali - ogromno.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com
Igor Mekina

Igor Mekina

Ostala mnenja

Štafeta enoumja nekoč in danes
Vrnitev verbalnega delikta
Zakaj »Srbska« ni Kosovo
»Suverenost« podkolonije
Zadnje brce hegemonov

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke