REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Zlorabljal me je več ur«: Po 25 letih se je soočila s kanibalom, ki jo je posilil in ubil očeta in brata

»Zlorabljal me je več ur«: Po 25 letih se je soočila s kanibalom, ki jo je posilil in ubil očeta in brataTrnova pot do pravice je vodila prek Švice. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Alieu Kosiah, švicarski državljan, je na švicarskem sodišču spoznan za krivega vojnih zločinov, vključno s posilstvi in kanibalizmom, storjenih med državljansko vojno v Liberiji, poroča BBC.

Obsojen je na 20 let zapora, hkrati pa je postal prvi Liberijec obsojen zaradi storjenih hudodelstev med državljansko vojno v Liberiji med letoma 1989 in 2003.

V tedanjih konfliktih v Liberiji je bilo ubitih okoli 250.000 ljudi, še nekaj tisoč jih štejejo za izginule.

Švica priznava načelo univerzalne pravičnosti, kar pomeni, da lahko osumljencem, obtoženim hudih zločinov drugje, lahko sodijo njena sodišča.

To je bilo tudi prvič, da je švicarsko civilno sodišče obravnavalo obtožbe za storjene vojne zločine za katere je bil osumljen Švicar, torej civilist, nekoč tujec, ki je pridobil švicarsko državljanstvo.

Sojenje sedaj 46-letnemu Kosiahu je bilo prvo po švicarskem zakonu iz leta 2011, ki dovoljuje pregon vojnih zločinov, storjenih kjer koli na svetu. To je bilo tudi prvič, da je švicarsko civilno sodišče obravnavalo obtožbe za storjene vojne zločine za katere je bil osumljen Švicar, torej civilist, nekoč tujec, ki je pridobil švicarsko državljanstvo.

Aretiran je bil po tem, ko je skupina za državljanske pravice Civitas Maxima švicarskemu državnemu tožilcu predložila dokaze o njegovi vpletenosti v vojne zločine, vključno z brutalnimi pobijanji civilistov, spolnim nasiljem, zlorabo trupel in kanibalizmom.

Sodišče v mestu Bellinzona na jugu Švice je odločilo, da je kriv za 21 od 25 točk obtožb, s katerimi se je prvotno soočal.

Zločini so se zgodili, ko se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja boril z uporniško skupino Združenega osvobodilnega gibanja Liberije za demokracijo pod taktirko Alhajija Kromaha proti silam Charlesa Taylorja v oddaljenemu okrožju Lofa.

Liberija je bila od leta 1989 do leta 1997 prizorišče dveh krvavih spopadov po katerih je Taylor postal predsednik, nato pa znova med letoma 1999 in 2003, ko so uporniki želeli zrušiti njegovo oblast.

Liberija je bila od leta 1989 do leta 1997 prizorišče dveh krvavih spopadov, po katerih je Taylor postal predsednik, nato pa znova med letoma 1999 in 2003, ko so uporniki želeli zrušiti njegovo oblast.

Pred razsodbo, s katero je bil Kosiah naposled spoznan za krivega, nihče od Liberijcev ni bil nikoli obsojen za zločine, storjene med spopadi. Charles Taylor je bil sicer leta 2012 obsojen zaradi vojnih zločinov, toda v sosednji Sierri Leone.

Taylorju je bila dosojena 50-letna kazen, ki jo prestaja v zaporu v Veliki Britaniji.

Njegov sin »Chuckie« Taylor je bil leta 2009 na ameriškem zveznem sodišču obsojen na 97 let zapora zaradi mučenja in ubijanja ljudi, medtem ko je bil šef protiterorističnega oddelka Liberije.

Nekdanjega gospodarja vojne v tem delu sveta Mohammeda »Jungle Jabbah« Jabateha so v ZDA zaprli na 30 let, ker je lagal o svoji preteklosti kot vodja sil, ki so izvajale množične poboje in kanibalizem.

Povojna komisija za resnico je sestavila seznam ljudi, ki bi jih tožilstvo moralo preganjati, a ker so nekateri med njimi že zasedli ključne položaje v vladi, posebno sodišče ni bilo ustanovljeno…

Sama Liberija se ni bila sposobna spopasti z razčiščevanjem lastne temne preteklosti zaradi pomanjkanja politične volje.

Zato nobenega od osumljencev za vojna hudodelstva ni niti obtožila.

Povojna komisija za resnico je sicer sestavila seznam ljudi, ki bi jih tožilstvo moralo preganjati, a ker so nekateri med njimi že zasedli ključne položaje v vladi, posebno sodišče ni bilo niti ustanovljeno…

Sam Kosiah je nekoč poveljeval upornikom, nato pa pobegnil v Švico, kjer je užival mirno družinsko življenje, preden so ga tam aretirali leta 2014.

Za to je zaslužna predvsem Teta, priča iz Liberije, ki je Kosiaha obtožila, da je ubil njenega očeta in brata, nato pa jo posilil, ko je bila stara le 15 let. Čeprav jo je takrat dogajanje zaznamovalo za vse življenje, je zbrala moči, da se z njim sooči na švicarskem sodišču.

Nato so se odzvale tudi druge priče, ki so Kosiahu očitale mučenje, umore in kanibalizem, piše Daily Beast.

Kosiah je obtožbe sicer zanikal, toda ni mu uspelo uiti dolgi roki pravice.

Razen po barvi svoje kože, Alieu Kosiah sploh ni izstopal od ostalih občanov majhnega švicarskega mesta, kjer je vse do aretacije živel in ​​delal.

V poznih štiridesetih je s svojo ženo Švicarko dajal videz tipičnega afriškega imigranta, ki se je uspešno vključil v švicarsko družbo.

Očitno je bil videz rahlo zavajajoč.

Po mnenju švicarskega tožilstva in nato tudi sodišča Kosiah, naturalizirani Švicar, po rodu iz Zahodne Afrike, še zdaleč ni nedolžen civilist, ki je Liberijo zapustil pred grozotami državljanske vojne – izkazalo se je namreč, da je za nekatere od teh grozot tudi osebno odgovoren.

Za številne Liberijce je Kosiah pošast, odgovorna za navadnim smrtnikom nepredstavljiva grozodejstva - vključno z brutalnim pobijanjem civilistov, požigom celotnih vasic, novačenjem otrok vojakov... In, kar je najhujše - za kanibalizem.

K obsodbi Kosiaha je pripomoglo šest prič iz Liberije, ki so le zaradi tega pripotovale v Evropo, da bi pričale proti njemu. Vsi imajo grozljive zgodbe, a srh vzbujajoča je tista, ki jo je izpovedala ženska, ki se piše Teta.

K obsodbi Kosiaha je pripomoglo šest prič iz Liberije, ki so le zaradi tega pripotovale v Evropo, da bi pričale proti njemu. Vsi imajo grozljive zgodbe, a srh vzbujajoča je tista, ki jo je izpovedala ženska, ki se piše Teta.

Bila je stara rosnih 15 let, ko je padla v kremplje Kosiaha.

»Skoraj vsako uro me je posilil,« je razkrila med sojenjem in pojasnila, da je v času državljanske vojne živela s staršema in bratci v majhni vasici v okrožju Lofa v severni Liberiji, kjer so ljudje že od nekdaj kmetovali in gojili riž na poplavnih ravnicah.

Toda mirno življenje na podeželju je bilo nekega dne leta 1994 grobo prekinjeno, ko je četa upornikov, skupine ULIMO (United Liberation Movement of Liberia for Democracy), vdrla na Tetino vas.

Zdaj 40-letna Teta razlaga, kako so bili vsi uporniki zelo mladi, fantički - borci, rekrutirani iz bližnje vasi, ki so jo prej požgali militanti.

Poveljeval jim je moški, ki so mu rekli »general Kosiah«, za katerega je izvedela, da je bil star komaj 19 let.

Zasedli so vas in zajeli ducat mož, med njimi Tetinega brata in očeta, ki so jim zvezali roke. Ostalim vaščanom so ukazali, naj zberejo ves riž v vasi, pa tudi jedilno olje, in jim takoj izorčijo te zaloge. Ženske so morale kuhati in služiti militantom.

Odpeljali so jo h Kosiahu, ki ji je rekel, da bo »njegova žena«. Dneve se je spolno izživljal nad njo, ob tem ji je grozil, da je bo ubil.

Kosiah je kmalu ukazal civilistom, naj gredo z njimi, da bi jim ponesli hrano in strelivo na bližnjo mejo z Gvinejo.

Teti pa je uspelo pobegniti in nekaj dni se je skrivala v afriški savani.

Potem se je vrnila v svojo vas, kjer je zagledala grozljiv prizor – trupli njenega brata in očeta sta bili zmasakrirani in puščeni, da razpadata v središču izropane vasi.

Mučila jo je lakota, zato se je odpravila v sosednjo vas, kar je bila usodna napaka – tam so jo ujeli otroci-bojevniki.

»Peljali te bomo h generalu Kosiahu. Če se boš upirala, te bomo ubili,« so ji zabičali.

Odpeljali so jo h Kosiahu, ki ji je rekel, da bo »njegova žena«. Dneve se je spolno izživljal nad njo, ob tem ji je grozil, da je bo ubil.

Ko se je končno odpravil iz hiše, je gola zbežala skozi vrata in tekla tako hitro, kot so jo lahko nosile noge. Na njeno srečo ji je uspelo pobegniti pred militanti in se skriti. Vendar je ni odnesla brez hudih posledic, ostale so jih brazgotine ne le na psihi, ampak tudi na telesu.

Kosiah jo je tako brutalno posilil, da je nesrečna Teta utrpela hude poškodbe reproduktivnih organov in komaj okrevala. Žal se njene duševne brazgotine še niso zacelile, čeprav se je pozneje poročila in si ustvarila družino.

Posilstva žensk in deklet v Liberiji, skupaj z novačenjem otrok za vojake, so bili značilni za tisti konflikt, v katerem je bilo ubitih približno 250.000 ljudi. Natančno število posilstev ni znano. Številne žrtve o tem molčijo, saj se bojijo obsodbe lokalne skupnosti. Redke ženske, kot je Teta, so pripravljene spregovoriti o svojih grozljivih izkušnjah.

Sodnik je Teto celo vprašal, ali od obtoženega pričakuje opravičilo ali kakršno koli obžalovanje. Odgovorila je, da »ne potrebuje« njegovega opravičila, da pa želi »pravico«.

»Je morilec in posiljevalec in od njega ne morem sprejeti, da mi reče ‘oprosti’. Želim pravico in želim, da se mu sodi in se ga obsodi za grozodejstva, ki jih je storil,« je v svojem pričevanju leta 2019 izpostavila Teta.

Tudi druge priče iz Liberije so na sodišču pričale o svojih klavrnih izkušnjah, nekatere med njimi so spominjale na prizore iz grozljivk.

Vpričo ene od prič so ubili njegovega najboljšega prijatelja, nato pa zaužili dele njegovega telesa.

»Ne morete si predstavljati, kako brutalni so bili ti ljudje. Videl sem, kako so mojemu prijatelju iz prsi iztrgali srce, nato pa ga Kosiahu odnesli na krožniku, da bi ga pojedel skupaj s svojimi podrejenimi.«

Preiskava proti Kosiahu je trajala celih pet let, saj je bil tožilec odločen, da bo primer zaključil kljub težavam, s katerimi se je tožilstvo soočalo v preiskovalnem postopku.

To je bilo pravzaprav prvo sojenje zoper obtoženega vojnih zločinov med liberijsko državljansko vojno pred švicarskim sodiščem.

Problem zločinov, storjenih v Liberiji v spornem obdobju je v tem, da so materialni dokazi večinoma izginili in so priče bodisi umrle bodisi se bojijo govoriti o tem, kaj se jim je takrat zgodilo – nekateri zaradi strahu, drugi pa zaradi stigme, ki spremlja žrtve posilstev v Liberiji.

Priče, ki so se opogumile spregovoriti pred švicarskim sodiščem, so dobile lažna imena, da bi se jih zaščitilo pred maščevanjem nekdanjih upornikov in njihovih prijateljev, ki so še vedno zelo vplivni v Liberiji.

Čeprav je tožilstvo menilo, da je zbralo dovolj dokazov, da obtoženega Švicarja z liberijskimi koreninami pošlje v zapor, je bila pot od njegovega priprtja leta 2014 do razsodbe v letu 2021 - težka.

In trnova.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke