REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zločin in kazen: volivci v Avstriji kaznovali Svobodnjake zaradi »afere Ibiza«, ki je zrušila vlado

Zločin in kazen: volivci v Avstriji kaznovali Svobodnjake zaradi »afere Ibiza«, ki je zrušila vladoStrache - korupcijsko dogovarjanje. Vir: YouTube

Avstrijska Ljudska stranka (ÖVP) je z veliko prednostjo zmagala na predčasnih volitvah v Avstriji.

Njen vodja Sebastian Kurz je dejal, da je »prevzet« in da ni pričakoval takšnega uspeha.

ÖVP je na volitvah glede na rezultate vzporednih volitev osvojila 37 odstotkov glasov, medtem ko jih je pred dvema letoma 31,5.

Veseli so tudi Zeleni, ki so se po dveh letih znova uvrstili v parlament. Osvojili naj bi med 12 in 14 odstotkov glasov, kažejo vzporedne volitve. Imeli pa bodo 27 poslancev.

ÖVP in Zeleni bi skupaj v 183-članskem parlamentu tako imeli 98 poslancev in že se pojavljajo ugibanja, da bi bila to najboljša koalicijska kombinacija.

Vodja Zelenih Werner Kogler pa je že sporočil, da bodo o koalicijskem sodelovanju z Ljudsko stranko razmislili zgolj v primeru radikalne spremembe glede na usmeritev vlade ÖVP in FPÖ, in sicer predvsem na področjih okolja in boja proti revščini.

Še večjo izgubo so utrpeli svobodnjaki (FPÖ), ki jim vzporedne volitve napovedujejo med 16 in 17 odstotkov podpore. Na volitvah pred dvema letoma je zanje glasovalo 26 odstotkov volivcev.

S korupcijo so želeli doseči celo 37 odstotkov, izgubili pa so jih deset. Toliko več pa jih je dobila Ljudska stranka. 

Po novem bodo imeli v parlamentu 21 poslancev manj, in sicer 30.

Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos, ki ji vzporedne volitve kažejo med sedem in osem odstotkov podpore. Na volitvah leta 2017 je zanje glasovalo 5,3 odstotka volivcev. V parlamentu bodo imeli glede na izračune ORF štiri poslance več, oz. 14.

Vse skupaj je tudi posledica »afere Ibiza«. 

»Afera Ibiza« je maja lani pretresla avstrijsko javnost in povzročila razpad avstrijske vlade.

Nemški mediji so namreč objavili videoposnetek, na katerem je vodja skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache pred volitvami leta 2017 v mondenem letovišču na Ibizi domnevni nečakinji ruskega oligarha ponujal državne pogodbe v zameno za njene naložbe v Avstriji v znesku več sto milijonov evrov.

Ženska je pri tem priznala, da je denar sumljivega izvora.

Strache je po aferi odstopil, Kurz je napovedal predčasne volitve, parlament pa mu je izglasoval nezaupnico.

Na začetku junija je nato za čas do predčasnih volitev prisegla vlada pod vodstvom Brigitte Bierlein.

Avstriji zato potekajo parlamentarne volitve, na katerih bodo volivci prvič lahko podali tudi »sodbo« o ravnanju strank v tej aferi.

Avstrijski podkancler Heinz-Christian Strache je sicer maja, po objavljenih spornih videoposnetkih, iz katerih je razvidno, kako je v zameno za politično podporo ponujal pogodbe z vlado, odstopil s položaja podkanclerja in vodje svobodnjakov (FPÖ).

Svobodnjaki so nato izbrali novo vodstvo.

Razkritje posnetkov je Strache sicer označil za politični atentat.

V utemeljitvi svojega odstopa je Strache poudaril, da si želi, da zadnji dogodki ne bi razdrli vlade, ki jo sestavljata FPÖ in konservativci iz Ljudske stranke (ÖVP).

Odstopil je s položaja avstrijskega podkanclerja in vodje FPÖ, ki ga je zasedel od leta 2005, kot je poročal SZ.

Stranko je nato prevzel avstrijski minister za promet in nekdanji predsedniški kandidat Norbert Hofer.

Korupcijsko afero sta razkrila nemška časnika Süddeutsche Zeitung in Der Spiegel.

Razkritje posnetkov je Strache sicer označil za politični atentat.

Korupcijsko afero sta razkrila nemška časnika Süddeutsche Zeitung (SZ) in Der Spiegel.

Po navedbah medijev so preverili avtentičnost posnetka pri neodvisnem digitalnem forenziku.

Strache - korupcijski pogovor

Strache se je namreč pred volitvami leta 2017 pogovarjal o nakupu časopisa Kronen Zeitung, da bi s tem povečal priljubljenost svoje stranke. Na skrivoma posnetem skoraj sedemurnem posnetku, ki ga je neimenovani vir posredoval nemškim novinarjem, sta jasno vidna Strache, njegova soproga ter strankarski kolega iz svobodnjaških vrst Johan Gudenus.

Strache v zameno za pomoč pri povečanju volilne podpore njegovi stranki ponuja poslovne pogodbe z vlado ženski, ki se je predstavila kot ruska vlagateljica, nečakinja ruskega oligarha.

Strache v zameno za pomoč pri povečanju volilne podpore njegovi stranki ponuja poslovne pogodbe z vlado ženski, ki se je predstavila kot ruska vlagateljica, nečakinja ruskega oligarha.

Lažna vlagateljica naj bi v Avstriji ustanovila podjetje, ki bi prejelo vsa vladna naročila, ki jih sedaj dobi na primer gradbeno podjetje Strabag.

»Vzemimo Strabag za primer, s prvo redno sejo vlade ti lahko obljubim, da Strabag ne bo pridobil več nobenih naročil,« se sliši na posnetku.

Novinarji SZ pojasnjujejo, da Strabag vodi Haselsteiner, ki je »liberalen« in kot takšen nasprotnik Stracheja.

»Haselsteiner ne bo dobil več nobenega naročila,« celo zatrdi Strache.

Lažna nečakinja ruskega oligarha naj bi bila pripravljena odkupiti tudi večinski oziroma 50-odstotni delež največjega avstrijskega časopisa Kronen Zeitung, kjer bi nato po navodilih podkanclerja objavljali prispevke v korist avstrijske Svobodnjaške stranke.

Heinz-Christian Strache FPÖ in Sebastian Kurz ÖVP
Heinz-Christian Strache, FPÖ in Sebastian Kurz, ÖVP

S takšno medijsko politiko je Strache želel, da bi mu uspelo povečati podporo volivcev FPÖ na 34 odstotkov.

Na posnetku se sliši, kako sogovornica govori v ruščini.

Kot pove novinar SZ, si želi Strache medije ukrojiti po madžarskem vzoru.

»Ko bo nas ta medij začel potiskati naprej, potem ne bomo imeli več 27, ampak 34 odstotkov. In ko pridemo v Kronen Zeitung, potem je potrebno narediti rez, rez, rez. Tri, štiri ljudi moramo odrezati, trem, štirim se je potrebno zahvaliti, pet pa jih moramo pripeljati, da lahko začnemo graditi … Potem si lahko predstavljamo tudi, da bi en kanal javne televizije privatizirali, ORF pa bi lahko potem postavili čisto na nove temelje,« v razvpitem posnetku pove Strache.

Strache s tem govori tudi o poseganju v delovanje javne avstrijske televizije.

Kot razkrije novinar SZ, si želi Strache medije ukrojiti po madžarskem vzoru.

Strache je računal na podporo nekaterih premožnih posameznikov, ki bi stranki namenili med 500.000 evrov pa do dveh milijonov.

»Zelo malo ljudi je, ki donirajo v namene stranke, saj se te podatke posreduje računskemu sodišču, zato informacije postanejo javne. Tega si nihče ne želi,« pojasnjuje dosedanji vodja FPÖ, ki ima sicer precej trda stališča predvsem o migrantih, pa tudi koroških Slovencih.

Novinar SZ
Novinar Süddeutsche Zeitung pojasnjuje, kako so posnetek prejeli na neki bencinski postaji in kako so ga preverili.

Kot pojasnjuje novinar SZ ob predstavitvi ključnih trenutkih posnetka, so te obljubljene protiusluge ruskim tajkunom za njihovo medijsko podporo - najverjetneje nezakonite.

Zanimivo pa je, kako si je Strache krčevito prizadeval za denar iz sumljivih ruskih virov, kar je tudi v nasprotju z uradnimi stališči stranke.

Pred sedežem vlade se je takrat zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop celotne avstrijske vlade.

Vodja avstrijske skrajno desne stranke je sogovornici iz Rusije celo svetoval, kako naj denar čim bolj neopazno nakaže njegovi stranki.

Sredstva bi se tako najlažje nakazala preko »človekoljubnega sklada«, višina nakazila pa bi lahko segala vse do dveh milijonov evrov.

Tako bi transakcijo prikrili pred avstrijskim računskim sodiščem.

Zavod pa bi ustanovili »trije pravniki.«

Donatorji, ki sta jih Strache in Gudenus imenovala v video posnetku, so po poročanju nemških časnikov zanikali vpletenost v afero.

Omenjeni so bili izdelovalec orožja Gaston Glock, nemška milijarderka Heidi Horten, avstrijski nepremičninski gigant Rene Benk ter podjetje za igralne avtomate Novomatic.

Svobodnjaki so se na posnetek odzvali z očitkom, da je šlo za »očitno nezakonito snemanje«.

Christian Hafenecker, generalni sekretar stranke FPÖ, je ob tem poudaril, da je bil posnetek objavljen tudi tik pred evropskimi volitvami, kar spominja na »umazano parlamentarno kampanjo« iz leta 2017.​

In kakšen je torej rezultat?

Kot vidimo, so Svobodnjaki s pomočjo korupcije želeli namesto 27-odstotne podpore dobiti vsaj 34-odstotno podporo - sedaj pa se jim obeta le okoli 16-17-odstotna.

Volivci so jih torej kaznovali, toda znova ne tako drastično, kot se je zdelo ob izbruhu afere.

Vendar pa avstrijski volivci očitno ne marajo korupcije, tudi tedaj ne, ko jo izvajajo domoljubni politiki, kot kažejo rezultati zadnjih volitev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek