REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Življenje v komunistični vzhodni Nemčiji je bilo »skorajda udobno«, je priznala Angela Merkel

Življenje v komunistični vzhodni Nemčiji je bilo »skorajda udobno«, je priznala Angela MerkelBerlinski zid in Angela Merkel

Ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu, ki je omogočil združitev vzhodne in zahodne Nemčije po vsej Nemčiji potekajo spominske slovesnosti.

Predvsem v Berlinu že ves teden v mestu potekajo koncerti in različne razstave na prostem, na katerih se lahko obiskovalci seznanijo z zgodovino padca Berlinskega zidu. Osrednja proslava bo potekala zvečer ob Brandenburških vratih, kjer bo javnost nagovoril tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Pri osrednji večerni proslavi bodo sodelovali številni domači in tuji glasbeniki in umetniki.

Uradno bo slavje odprl berlinski župan Michael Müller.

Proslave se bo poleg predsednika Steinmeierja udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

Le ta pa se je v pogovoru za Sueddeutsche Zeitung spomnila tudi svojega življenja v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Živela in študirala je namreč prav v Vzhodni Nemčiji.

Zanimivo je, da je ob številnih, že običajnih kritikah življenja v tedanjem »vzhodnem bloku« nasploh, in Nemški demokratični republiki (NDR) še posebej, tokrat prvič povedala tudi nekaj pozitivnih ocen o življenju v svoji nekdanji domovini.

Dejala je, da je bilo življenje v nekdanji NDR »bolj preprosto« in da je bilo včasih »skorajda udobno na določen način.«

Priznala je tudi, da so v Zahodni Nemčiji življenje v Vzhodni Nemčiji večinoma ocenjevali »na stereotipen način.«

Angela Merkel je dejala, da je bilo življenje v nekdanji NDR "bolj preprosto" in da je bilo včasih "skorajda udobno na določen način."

Obstaja veliko ljudi, ki so »imeli težave pri razumevanju, da je bila razlika med nemško državo in osebnim življenjem njenih prebivalcev.«

»Spraševali so me, ali si v NDR lahko bil srečen in se smejal. Odgovor je pritrdilen. Jaz in mnogi drugi smo posvečali veiko pozornost temu, da smo bili sposobni, da se vsak dan pogledamo v ogledalo, vendar smo delali tudi kompromise. Veliko ljudi ni želelo vsak dan zbežati ali biti zaprt. Ta občutek je težko razumeti,« je dejala Merklova.

Angela Merkel je bia sicer rojena v Hamburgu leta 1954, v Vzhodno Nemčijo pa je odšla še kot dojenček, ko je njen oče, Horst Kasner, dobil delo kot pastor.

Odrasla je v Templinu, majhnem mestu severno od Berlina, ki je obkroženo s planinami in jezeri. Čeprav je oče pripadal cerkveni ločini, ki je delovala v skladu s političnim sistemom in ne proti njemu, je bil njen oče zaradi verskega prepričanja kljub temu označen za sumljivega.

Po padcu zidu, ki so ga v Berlinu zgradile vzhodnonemške oblasti, je leto dni zatem prišlo tudi do združitve obeh Nemčij v enotno državo.

V svojem govoru ob obletnici padca zidu pa je Angela Merkel opozorila tudi na pomen vrednot, ki so navdihovale ljudi, ki so se borili proti omejevanju človekovih pravic in svoboščin.

»Evropa se mora zavzeti za demokracijo in svobodo, za človekove pravice in strpnost«, je izpostavila kanclerka.

Te vrednote je po njenih besedah »treba vedno živeti in vedno znova braniti«.

»Noben zid, ki izključuje ljudi in omejuje svobodo, ni tako visok ali tako širok, da ga ne bi bilo mogoče predreti,« je dejala Merklova na slovesnosti v Kapelici sprave na berlinski ulici Bernauer, ki jo je leta 1961 čez noč na polovico presekal zid in kjer so kasneje postavili osrednje spominsko obeležje.

Vse je pozvala, naj se uprejo sovraštvu, rasizmu in antisemitizmu.

Po njenih besedah je Berlinski zid opomin, da človekove pravice in pridobljene svoboščine niso samoumevne.

»Spominjajmo se vseh, ki so umrli na tem zidu, ker so iskali svobodo,« je dejala.

Spomnila je, da je v nemški zgodovini še en 9. november, in sicer leta 1938, ko je Hitler začel pogrom nad Judi v Nemčiji.

Brez poguma in želje po svobodi Poljakov in Madžarov, Čehov in Slovakov ne bi bila možna mirna revolucija v vzhodni Evropi in tudi ne nemška enotnost.

»To je še en opomin, da se moramo odločno upreti rasizmu in antisemitizmu,« je dejala.

To po njenih besedah velja tudi za Evropo, kjer se je treba zavzemati za demokracijo, pravno državo in človekovo dostojanstvo.

»To je v časih korenitih tehnoloških in globalnih sprememb še posebej pomembno, a tudi težko. Prispevek posameznika je morda videti majhen, a to nam ne sme vzeti poguma,« je dodala.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier pa se je zahvalil višegrajskim državam za njihov prispevek k združitvi obeh Nemčij.

»Brez poguma in želje po svobodi Poljakov in Madžarov, Čehov in Slovakov ne bi bila možna mirna revolucija v vzhodni Evropi in tudi ne nemška enotnost,« je sklenil.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek