REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Združene države s svojim obnašanjem ustvarile »Legijo pogube«, Putin odgovarja: Vi ustvarjate novi Trojni pakt!

Združene države s svojim obnašanjem ustvarile »Legijo pogube«, Putin odgovarja: Vi ustvarjate novi Trojni pakt!Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija ... in številne druge države nekdanjega t. i. tretjega sveta so se v preteklem letu naučile pomembno lekcijo: Ne glede na to, koliko imajo težav med seboj, imajo veliko večje težave z ZDA. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ne glede na težave, ki obstajajo med Rusijo, Kitajsko, Iranom in Severno Korejo, so vse te države spoznale, da imajo skupnega nasprotnika, a to so - kot ocenjuje profesor mednarodne politike in urednik magazina »Foreign Policy« Daniel W. Drezner: Združene države Amerike.

Drezner je v avtorskem besedilu za ugledni bruseljski portal Politico pojasnil, da so ZDA vsem naštetim državam stopile na žulj - uvedle so sankcije Rusiji, zavzele sovražno držo do Kitajske (od nadzora izvoza, prek podpore Tajvanu, do morebitne prepovedi TikToka) in nadaljevale politiko statusa quo do Irana.

Vse te države spoznale, da imajo skupnega nasprotnika, a to so - Združene države Amerike.

»Zaradi tega so vse tri države pod različnimi stopnjami režimov sankcij, ki jih narekujejo ZDA, zato niti ni presenetljivo, da so začele tesneje medsebojno sodelovati.

Iran je v zadnji fazi doseganja polnega članstva v Šanghajski organizaciji za sodelovanje, varnostnem forumu, ki ga vodita Kitajska in Rusija.

Kitajska je pomagala skleniti antanto med Iranom in Savdsko Arabijo.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je vse bolj zaskrbljen, da bi lahko Kitajska dobavila orožje Rusiji kot pomoč za vojno v Ukrajini. Odnosi med Iranom in Rusijo so se razvili med vojno v Ukrajini in tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby jih je označil za 'popolno obrambno partnerstvo',« našteva Daniel W. Drezner.

Dreznerjevemu razlogovanju nasprotuje ravnanje same ameriške diplomacije, ki si diplomatskih rešitev za ukrajinsko vojno očitno ne želi. Na to opozarja tudi nedavni dogodek v Washingtonu (posnetek spodaj), ko je ena od aktivistk zunanjemu ministru ZDA Antonyju Blinkenu, medtem ko so jo varnostniki vlekli iz dvorane, oponesla, da je hinavec: »Vi naj bi bili diplomat, začnite se pogajati (z Rusijo).«

»Če vam niso všeč kitajski predlogi, kje so vaši mirovni predlogi?« ga je vprašala, preden so jo odpeljali.

Ne glede na to, da profesor mednarodne politike in urednik revije »Foreign Policy« osebno meni, da imajo ZDA »utemeljene razloge« za nasprotovanje omenjenim državam, ko se dodajo še obtožbe, da naj bi tudi Severna Koreja prodajala orožje Rusiji - se zdi, zaključuje Drezner, da so ZDA mimogrede in ne da bi se tega zavedale - navdihnile oblikovanje nevarnega zavezništva, ki ga je poimenoval »Legija pogube«.

Vladimir Putin je opozoril, da je namen zveze NATO, da postane globalen pakt in poveže več celin, podobno namenom Trojnega pakta pred drugo svetovno vojno.

V številnih podobnih zahodnih člankih, predvsem v ZDA zavezništvo Kitajske, Rusije, Irana in drugih držav že imenujejo - os zla. Tudi na Japonskem. Ali Tajvanu. Podobno, kot je George Bush Mlajši (zlo)rabljal to skovanko ob napadih ZDA na azijske in afriške države v vojni proti terorizmu.

Istočasno zahodni komentatorji Rusijo žalijo, češ da je postala mlajši partner v odnosu na Kitajsko.

Vladimir Putin jim ni ostal dolžan - odgovoril je, da je namen zveze NATO, da postane globalen pakt in poveže več celin, podobno namenom Trojnega pakta pred drugo svetovno vojno: »NATO se je lani dogovoril o novem strateškem konceptu razvoja bloka. In tam je izrecno zapisano, da bo NATO razvijal odnose z državami azijsko-pacifiške regije. Naštete so neposredno, te države ... Tu so Nova Zelandija, Avstralija in Južna Koreja. In ja, izjavijo, da bodo ustvarili globalni NATO. No, kaj pa je to? Nato Velika Britanija in Japonska v začetku tega leta, mislim, da januarja, podpišeta sporazum o medsebojni odprtosti, torej o navezovanju stikov in razvoju odnosov na vojaškem področju. Hkrati zahodni analitiki pravijo – sami zahodni analitiki, to nismo mi (Rusi) – pravijo, da Zahod začenja graditi novo os. Torej podobno tisti, ki so jo v 30. letih 20. stoletja ustvarili fašistični režimi v Nemčiji in Italiji ter militaristična Japonska.«

Je zato nenavadno, če imajo države izven te (zahodne) osi - vedno več skupnih interesov? V resnici je nastanek teh proti ZDA usmerjenih zavezništev le odgovor na to, kar počnejo odločevalci v Washingtonu.

Da ZDA intervenirajo tam, kjer se jim pač zahoče in ne glede na mednarodno pravo, je v pogovoru z svetovno znanim avstralskim raziskovalnim novinarjem Johnom Pilgerjem (spodaj) poudaril tudi nekdanji šef CIA.

»Posredovali bomo, kadar koli se bomo odločili, da je v interesu naše nacionalne varnosti, da posredujemo. In če vam to ni všeč, je to pač vaš problem,« je dejal Duane Clarridge, bivši šef Cie.

In zato nastajajo zavezništva proti ZDA.

V tem stoletju so deli zunanjepolitične skupnosti pogosto trdili, da se ZDA soočajo z Osjo.

Akcija ZDA je rodila - reakcijo.

»To nastajajoče zavezništvo spodbuja ameriško težnjo po metanju vseh nasprotnikov ZDA v isti koš. Na vrhuncu hladne vojne so številni oblikovalci ameriške politike domnevali, da je komunistični blok monoliten. V tem stoletju so deli zunanjepolitične skupnosti pogosto trdili, da se ZDA soočajo z Osjo. Januarja 2002 je George W. Bush v svojem govoru o stanju v državi izpostavil Iran, Irak in Severno Korejo ter opozoril, da takšne države in njihovi teroristični zavezniki predstavljajo os zla, ki se oborožuje, da bi ogrozila svetovni mir,« se spominja Drezner v svojem prispevku za bruseljski Politico.

»Nejasno nelagodje«, ki ga čutijo ameriški opazovalci in načrtovalci politike zaradi dejstva, da se večina svetovnega juga ne strinja s sankcioniranjem Rusije, poudarja Drezner, krepi strah v Washingtonu, da se vse večji del sveta združuje proti Združenim državam Amerike.

In res je, to se že dogaja - kot je poročal Reuters v nedeljo, je Brazilija ustanovila klirinško hišo RMB, kar pomeni, da lahko brazilski izvozniki prejmejo plačilo v kitajskih juanih.

Tako že poteka postopna dedolarizacija:

Kitajska je v zadnjih 14 letih prva trgovinska partnerica Brazilije.

Lani je dvostranska blagovna menjava znašala 170 milijard dolarjev.

Da Brazilija ni osamljen primer, kaže tudi video posnetek spodaj.

William Ruto, predsednik Kenije je pravkar priporočil sodržavljanom, ki imajo ameriške dolarje, naj se jih znebijo.

Napovedal  je, da se bo trg spremenil v nekaj tednih:

In ravno na to nevarnost je Fareed Zakaria, kolumnist Washington Posta, te dni celo prek CNN opozoril Američane.

»Če bo globalna premoč ameriškega dolarja padla, se bodo ZDA soočile z obračunavanjem, kakršnega še ni bilo,« opozarja Zakaria.

V isti sapi je pojasnil, da je dolar še zadnje ameriško orožje, da se ZDA ohranijo kot supersila, orožje, ki je Beli hiši omogočalo, da tudi enostransko uvaja sankcije neposlušnim državam, na primer Iranu...

»Na tej točki je težko zanikati, da Rusija, Kitajska, Iran, Severna Koreja in druge države sprejemajo ukrepe, ki so v nasprotju z interesi ZDA. Pa vendarle ni videti, da je medsebojno sodelovanje teh držav kaj več kot taktične narave.

Za Iran in Severno Korejo je vsaka priložnost, da se izvijeta iz gospodarske izolacije, dobra poteza.

Podobno Rusija išče pomoč od katere koli strani, da bi nevtralizirala 'davek', ki ga sankcije in vojna povzročajo ruskemu gospodarstvu,« je (sicer zmotno) prepričan Drezner.

Da Dreznerjeva analiza ne pije vode, kaže tudi novica (zgoraj), ki jo je prav tako sporočila tiskovna agencija Reuters.

Navkljub prizadevanjem ameriške diplomacije (kot so razkrili viri v Beli hiši), je Xi Jinping, predsednik  Kitajske te dni zavrnil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.

Očitno je ameriška zunanja politika (kot kažejo naslovi osrednjih ameriških medijev, spodaj) pripeljala do tega, da so se številne države združile v boju proti državi, ki se je samovoljno, po kavbojsko, razglasila za svetovnega policaja, ki nekaznovano tepta zakone in mednarodno pravo.

Drezner v prispevku, ki ga je objavil Politico, nato pravilno sklepa, da so zaradi takšnega obnašanja ZDA čudežno izginile vse zgodovinske razprtije in obtožbe, ki so dolga leta tlele med Rusijo, Kitajsko in Iranom v medsebojnih odnosih.

Vse to je »preprosto sublimirano zaradi njihovega kolektivnega odpora pritisku ZDA,« osuplo ugotavlja profesor mednarodne politike in urednik magazina »Foreign Policy« Daniel W. Drezner, ki dogajanje analizira z zornega kota Zahoda, natančneje Washingtona in Londona.

V nasprotju z Dreznerjem, že omenjeni Fareed Zakaria, ameriški novinar, politični komentator in gostitelj oddaje CNN »Fareed Zakaria GPS« ter kolumnist Washington Posta, opozarja, da »ima zunanja politika ZDA globoko zakoreninjeno napako: Pogosto je sestavljena iz velikih moralnih izjav, ki delijo svet na črne in bele, prijatelje in sovražnike. Nismo (Američani) pripravljeni govoriti z vsemi v sobi (tukaj Zakaria meri na svetovni politični parket) in ne uspe nam (Američanom) pokazati prilagodljivosti.«

Če se vrnemo k Dreznerju in njegovem prispeveku v Politicu, ni dvoma, da gre za pristranski izdelek (in to na steroidih!), saj ne vidi oblikovanja večpolarnega sveta.

Pa vendar skozi stisnjene zobe priznava, da je ideološki pogled oblikovalcev zahodne politike, ki je manihejski globalizem, mimogrede in ne zavedajoč se posledic, ustvaril zase izjemno nevarno Legijo pogube, ki se je obrnila proti interesom Washingtona, odločna, da naredi konec tudi svetovni nadvladi ameriškega dolarja.

Drezner v bistvu niti ne skriva, da je presenečen, da ameriška politika »deli in vladaj« ni obrodila pričakovanih sadov, prej nasprotno.

Medtem so v nekaterih ruskih šolah že začeli poučevati afriške jezike (Swahili in Amharic), da bi pripravili novo generacijo, ki je sposobna razumeti miselnost in glavne modele afriškega razvoja.

Pred tem je Faustin-Archange Touadéra, predsednik Srednjeafriške republike dejal, da bo v prihodnje ruščina obvezna za študij na univerzah v državi.

Očitno je, da so se Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija ... in številne druge države nekdanjega t. i. tretjega sveta navkljub nekaterim medsebojnim odprtim vprašanjem - v preteklem letu naučile pomembno lekcijo: Ne glede na to, koliko imajo težav med seboj, imajo veliko večje težave z ZDA.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke