REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ZDA odpirajo fronto tudi s Kitajsko! Najvišji ameriški general obljubil vojaško pomoč Tajvanu

ZDA odpirajo fronto tudi s Kitajsko! Najvišji ameriški general obljubil vojaško pomoč TajvanuSožitje med Washingtonom in Pekingom se krha že od časa Trumpove administracije, a zdaj Biden že odkrito hujska Tajpej k izzivanju Kitajske z dejanji, ki mejijo na razglasitev neodvisnosti. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Konflikt z ZDA bi bil za Peking »res slaba izbira«, je dejal najvišji ameriški častnik.

Vodja Združenega štaba ZDA Mark Milley je dejal, da bo Pentagon podprl tajvansko vojsko tako z orožjem kot z usposabljanjem, ter opozoril pred kitajskim napadom na otok, medtem ko je Peking obtožil, da si prizadeva za »vojaško premoč v svetu«.

Ameriški general je v sredo na dogodku newyorškega ekonomskega kluba poudaril, da bo Washington še naprej krepil varnostno sodelovanje s Tajpejem, kljub glasnemu nasprotovanju Pekinga, ki meni, da je otok del suverenega kitajskega ozemlja.

»ZDA so zavezane prek Zakona o odnosih s Tajvanom in predsednik Joe Biden je pred kratkim dejal, da bodo Združene države še naprej podpirale Tajvan,« je dejal general Milley sklicujoč se na zakonodajo ZDA, ki določa odnos s Tajpejem.

»Vojaško jih bomo podpirali« in »skušali pomagati pri njihovem usposabljanju in opremljanju,« je poudaril vodilni ameriški general.

General Milley je še zatrdil, da, navkljub dejstvu, da nič ne kaže, da naj bi Peking načrtoval napad na otok v bližnji prihodnosti, kitajski predsednik Xi Jinping zdaj »ocenjuje situacijo in preračunava, kaj bi lahko storili«, pri čemer je opozoril, da bi bil napad čez Tajvansko ožino »težko realizirati«.

»To bi bilo zelo težko. In mislim, da (Kitajci) to začenjajo dojemati,« je nadaljeval in dodal, da sta priprava na napad in dejanska izvedba napada »dve različni stvari«.

Lani je tajvanska voditeljica Tsai Ing-wen priznala, da ameriške enote že urijo tajvanske vojake na otoku, vendar ni želela razkriti, koliko Američanov je napotenih.

Nakar je le povedala, da jih »ni toliko, kot si ljudje mislijo«.

Predsednica Tajvana Tsai Ing-wen ima rada protitankovsko orožje. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Vodja ameriških posebnih enot Christopher Maier je maja 2021 predlagal, da bi Pentagon moral poslati svetovalce, ki bi tajvanske vojake poučili, kako odbiti »amfibijsko izkrcanje«. Ni jasno, ali je bil ta predlog v Beli hiši sploh obravnavan.

Milley je poudaril ključno točko iz pogovora med uradniki v Washingtonu, ki vztrajajo, da je Peking glavni tekmec ZDA in varnostni problem.

Dejal je, da si Kitajska prizadeva za regionalno in sčasoma globalno ter vojaško prevlado, slednjo pa naj bi želela doseči pred letom 2050.

»S konkurenco nam gre dobro, ni problema,« je dejal Milley. »Toda če Kitajska želi konflikt, potem bi bila to res slaba izbira za Kitajsko.«

Ameriški uradniki vse bolj obravnavajo otok, nekoč imenovan Formoza, kot suvereno državo, s čimer zdaj že odkrito nasprotujejo politiki »ene Kitajske«, ki jo Washington uradno priznava že od časa Nixonovega predsednikovanja v Ovalni pisarni.

Tajvan se sam včasih predstavlja kot Republika Kitajska, toda to entiteto kot državo priznava le nekaj držav na svetu. Slovenije ni med njimi.

Arhitekt normalizacije odnosov med Kitajsko in ZDA je bil diplomat Henry Kissinger.

Sožitje se krha že od časa Trumpove administracije, a zdaj Biden že odkrito hujska Tajpej k izzivanju Pekinga z dejanji, ki mejijo na razglasitev neodvisnosti.

9. julija 1971 je namreč na položaju svetovalca za nacionalno varnost dopotoval v kitajsko glavno mesto, da bi opravil tajno misijo - nihče razen tedanjega predsednika Richarda Nixona in takrat še polkovnika Alexandra Haiga ni vedel, da ima Kissingerjeva šestčlanska delegacija namen odpreti pot normalizaciji odnosov med Kitajsko in ZDA.

Pred kratkim je minilo 51 let od prvega med približno dvajsetih tajnih in kakšnih tridesetih uradnih Kissingerjevih obiskov v Pekingu, ki so bili vsi del priprav za vrh med Nixonom in Mao Zedongom sedem mesecev pozneje.

Tako je ameriški guru realne politike Henry Kissinger ponudil roko komunistični Kitajski zato, da bi spremenil ravnotežje sil v odnosu do Sovjetske zveze in naposled pripeljal hladno vojno h koncu.

Jasno - v korist ZDA.

Vendar se sožitje krha že od časa Trumpove administracije, a zdaj Biden že odkrito hujska Tajpej k izzivanju Pekinga z dejanji, ki mejijo na razglasitev neodvisnosti.

In bi bili za Kitajsko enaki napovedi vojne.

Glede na dejstvo, da sta tako Kitajska kot ZDA jedrski velesili, je slaba tolažba, da bi bil morebitni oboroženi spopad daleč stran od Evrope.

Predsednik Biden je večkrat celo obljubil, da bo ameriška vojska pomagala odbiti kitajsko invazijo, a so pomočniki Bele hiše te izjave nato vsakič preklicali.

Med svojim poročilom kongresu Kitajske komunistične partije prejšnji mesec je kitajski predsednik Xi Jinping izpostavil nevarnost oboroženega spopada zaradi Tajvana.

Ponovil je, da je primarni cilj Pekinga mirna ponovna združitev, a opozoril, da si Peking pridržuje pravico do uporabe vojaške sile za preprečitev kakršnih koli poskusov tajvanske administracije, da razglasi neodvisnost.

Prejšnji teden je kitajski ljudski armadi ukazal, naj zagotovi, da se je pripravljena odzvati na varnostne grožnje, ki izhajajo iz novega obdobja globalnih pretresov.

Kot vidimo je torej vojaško pomoč Tajvanu najprej obljubljal predsednik ZDA, sedaj pa to zelo konkretno počne glavni v ameriški vojski; a le katera država bi mirno gledala, če velika tuja sila hujska k uporu z oboroženo silo del lastne države?

Tako to vidi - Kitajska.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek