ZDA načrtujejo napad na Venezuelo pod krinko »odpiranja humanitarnega koridorja«

Zunanji minister Venezuele Jorge Arreaza je v Generalni skupščini OZN predstavil skupino držav, ki so javno izrazile svoje nasprotovanje naporom ZDA, da v Venezueli s sankcijami in uporabo sile zrušijo z oblasti predsednika Nicolasa Madura.

V tej skupini držav so Rusija, Kitajska, Iran in številne druge države, ki opozarjajo, da so ameriški pritiski nedopustni in da kršijo ustanovno listino OZN.

»Danes predstavljamo pomembno skupino držav, ki so zaskrbljene zaradi nespoštovanja temeljnih načel ustanovne listine OZN. Prepričani smo, da so bila ta načela prekršena. Vsi imamo pravico živeti brez groženj s silo,« je dejal venezuelski zunanji minister.

Poudaril je tudi pomen suverenosti, enakosti, pomen načela neintervencije v notranje zadeve ter izpostavil pomen mirnega reševanja sporov.

Zunanji minister Venezuele je izpostavil cinizem uradnega Washingtona, ki poskuša izstradati Venezuelo oziroma Venezuelce, »sedaj pa pošilja humanitarno pomoč.«

»ZDA so našemu gospodarstvu blokirale 30 milijard dolarjev … sedaj pa nam pošiljajo humanitarno pomoč v višini 20 milijonov. Najprej vas davijo, ubijajo, potem pa rečejo 'dali vam bomo piškotek,« je dejal zunanji minister Venezuele.

Verjetno je mislil na »visoko energetske biskvite, vitamine in minerale,« za katere so v Washingtonu dejali, da jih bodo po zračnem mostu iz Kolumbije transportirali v Caracas, glavno mesto Venezuele.

Ko so ga vprašali, kako ocenjuje pozive ZDA, da naj se venezuelska vojska obrne proti Maduru, je Arreaza dejal, da bo Washington moral »premisliti svojo strategijo«, kajti »ta test lojalnosti vojske je mimo.«

Medtem je stalni predstavnik Rusije v OZN dejal, da so v Moskvi »zaskrbljeni, ker nekatere vroče glave razmišljajo o vojaški akciji«, ki ji Rusija »kategorično nasprotuje« in to ne zaradi predsednika Venezuele Nicolasa Madura, »pač pa obrambe mednarodnega prava in ustanovne listine OZN.«

Na ameriške načrte o intervenciji pa je predsednik Venezuele Nicolas Maduro dejal, da načrtujejo odgovor na takšen način, da bo »ZDA prizadejal nenadomestljive vojaške in človeške izgube.«

¡VENEZUELA, UN PUEBLO QUE NO SE RINDE... UN PUEBLO QUE APUESTA A LA PAZ!

La edición Nº142 de nuestro #BoletínInformativo está imperdible...
Descarga, lee y comparte AQUÍ https://t.co/z0z7xlcfuB @NicolasMaduro @EduardoPinateS pic.twitter.com/JaiktPUz3T

— PSUV (@PartidoPSUV) 15. Februar 2019

Da ima Maduro veliko podporo doma pa kažejo tudi množični shodi v njegovo podporo, ki jih zahodni mediji večinoma ne predvajajo.

Massive line in #Caracas to sign a declaration denouncing US intervention & imperialism pic.twitter.com/ieZw9UItwa

— RT (@RT_com) 14. Februar 2019

Ameriški kongres sicer naj ne bi dal podpore za intervencijo ZDA v Venezueli, toda ameriški predsedniki se na to omejitev praviloma požvižgajo.

Še posebej tedaj, ko imajo notranjepolitične težave (npr. Bill Clinton ob aferi z Monico Lewinsky itd.) in so jim intervencije še posebej potrebne za odvračanje pozornosti domače javnosti od svojih lastnih nečednosti.

Vse več je tudi poročil, ki kažejo, da se ZDA res pripravljajo na vojaško intervencijo. Najprej naj bi samooklicani »predsednik« Juan Guaido poklical na pomoč zunanje sile, nato pa naj bi s pomočjo skupine Lima in Organizacije Ameriških držav (OAS) ameriške vojaške sile zagotovile nasilen vstop in dotok humanitarne pomoči v Venezuelo.

ZDA naj bi se pri tem sklicevale na poziv samooklicanega Guaida in sicer na mednarodnopravno neveljavno (tako kot jo razumejo »intervencionisti«) doktrino R2P oziroma na »pravico do zaščite« (o kateri doktorat, na primer, pravkar piše hrvaška predsednica), da bi na tej podlagi lahko izvedle nezakonito intervencijo zoper Venezuelo.

Tudi Kuba je že sporočila, da so ZDA v Karibsko morje poslale svoje vojake, da bi pripravile agresijo na Venezuelo.

Med 6. in 10. februarjem so namreč na letališčih v Portoriku, ki je ameriško ozemlje, Dominikanski republiki in drugih karibskih otokih s strateško lego pristala letala z ameriškimi specialnimi silami, pri čemer pa niso obvestili tamkajšnjih oblasti, je sporočilo kubansko zunanje ministrstvo. Letala so pristala na letališču Rafael Miranda Airport v Portoriku in v zračnem oporišču San Isidro v Dominikanski republiki.

»Ti poleti so se začeli v ameriških vojaških oporiščih, iz katerih delujejo enote za posebne operacije in marinci, ki jih uporabljajo v prikritih akcijah … Nadaljevanje vojaške agresije na Venezuelo pod humanitarno pretvezo se nadaljuje,« so sporočili kubanski državni organi.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki podpira samooklicanega začasnega venezuelskega predsednika Juana Guaidoja, je sicer v sredo ponovil, da glede Venezuele preučuje »vse možnosti.«

Kubanska vlada sicer v venezuelski krizi podpira Madura, podobno kot bolivijska in vlada Nikaragve.

Večina drugih latinskoameriških držav medtem podpira samooklicanega Guaidoja, ki se je na protivladnih protestih 23. januarja razglasil za začasnega predsednika Venezuele. Na nezakonit način so ga priznale tudi številne evropske države.

Slovenija pa Guaidoja ni »priznala«, pač pa ga je »prepoznala«, v angleščini pa je namesto uveljavljenega glagola in termina »recognized« (priznala) uporabila podoben glagol »acknowledges.«

Ta izraz pa je bolj nedoločen in ni ustrezen kadar države priznavajo druge države ali vlade. Lahko namreč pomeni priznanje, pa tudi potrditev, zahvaljevanje ali nagrajevanje.

Verjetno je vlada tako nedoločen pojem na Cerarjevo vztrajanje izbrala zato, da bi se izognila mednarodnopravni odgovornosti zaradi storjene nezakonitosti, čeprav gre za zelo prozorno potezo, ki kaže, da se vlada sama zaveda kršitve mednarodnega prava, ki ga je naredila.

Izogibanje odgovornosti ne bo uspešno in Slovenija bo sokriva tudi za morebitne posledice nezakonite uporabe sile v Venezueli.

Po ocenah Kube je na primer jasno, da želijo »ZDA nasilno vzpostaviti humanitarni koridor pod mednarodno zaščito in se pri tem pozivati na obveznost o zaščiti civilistov ter nujnosti uporabe vseh sredstev.«

ZDA so torej Venezueli odvzele 30 milijard dolarjev, sedaj pa ji pošiljajo humanitarno pomoč v višini 20 milijonov dolarjev in trdijo, da jo morajo nujno dostaviti ljudem, ki sicer »trpijo.«

Da so ZDA same ustvarile krizo, ki pa še zdaleč ni »humanitarna katastrofa« in da so za njo v veliki meri soodgovorne, tega vodilni politiki v ZDA seveda ne želijo priznati.

Humanitarna pomoč Venezueli je zato v vlogi »trojanskega konja«, ki ga želijo ZDA na kreativen način izkoristiti kot povod za napad na državo in ustoličenje samooklicanega »predsednika Guaidoja«.

Neresnične so tudi trditve, da Venezuela ne želi prejemati humanitarne pomoči. Želi jo sprejeti, toda samo preko mednarodnih organizacij kot so Rdeči križ ali OZN, preko katerih pomoč tudi ves čas sprejema.

Hkrati pa je Rdeči križ kot politično nevtralna organizacija že zavrnil sprejem humanitarne pomoči, ki jo želijo ZDA in zaveznice Venezueli vsiliti - zelo verjetno tudi s pomočjo vojaške intervencije.

Mnogi opozarjajo tudi na dvojne kriterije zahodnih držav, predvsem ZDA in članic EU, ko gre za vprašanja razreševanja problemov Španiji (primer Katalonije, ki je menda le "notranje vprašanje" Španije) Venezuele ali celo kakšne druge države.

I understand the need to act in #Venezuela. The country has seen weeks and of violent protests, the embattled President has less than 17% approval rating and government forces have been gassing and maiming civilians on the streets.

Oh sorry, that’s not Venezuela, that’s France.

— OffGuardian (@OffGuardian0) 24 January 2019

"Razumem nujnost akcije v #Venezuela. Država je soočena s tedni nasilnih protestov, sporni predsednik ima manj kot 17 odstotno podporo javnega mnenja, vladne sile pa s plini zastrupljajo in spreminjajo v invalide civiliste na ulicah.

Oh, oprostite, to ni Venezuela, to je Fancija!" je sarkastično zapisal eden od uporabnikov družbenih omrežij.

Kako je bila videti invazija na Panamo decembra leta 1989, pa si lahko pogledate v videoposnetku - spodaj.