sreda, 04. december 2024 leto 29 / št. 339
Zaveznica Ukrajine Kijevu obrnila hrbet! V Kijevu zavladal šok, soočen je z ultimatom: »Ali se boste opravičili, ali pa...«
Preteklost se nikoli ne pozablja, vsaj v odnosih nekaterih držav. V tem primeru sta to Ukrajina in Poljska, te dni pa so Poljaki Ukrajincem postavili ultimat: Ali se boste opravičili za pretekle zločine ali pa ne boste vstopili v Evropsko unijo.
Šok v Kijevu je bil še toliko večji, ker je bila Varšava od začetka ruske posebne vojaške akcije februarja 2022 zvesta zaveznica Ukrajine, zdaj pa od tam prihaja resna grožnja.
Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je namreč nedavno zaključil tridnevni obisk v Ukrajini, v pogovoru z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibigo pa je med drugim izpostavil temo pokola v Voliniji. »Minister je poudaril, da je sprava med narodi eden od pogojev za vstop Ukrajine v združeno Evropo, sicer pa...«
Fragment wywiadu MSZ RP Radosława Sikorskiego nt. Wołynia, udzielonego ukraińskiemu portalowi Europejska Prawda podczas ostatniej wizyty w Kijowie.
— 1 Star (@PawelSokala) September 21, 2024
Pryncypialne stanowisko w tej sprawie - tak w rozmowach na najwyższym szczeblu, jak i w rozmowie z mediami, jest najprawdopodobniej… https://t.co/opItymixWk pic.twitter.com/9IzYvkZl5c
Gre za poboje Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji med okupacijo Poljske v drugi svetovni vojni. Izvajali so jih pripadniki Ukrajinske vstajniške armade (UVA) s podporo dela lokalnega ukrajinskega prebivalstva nad poljsko manjšino v Voliniji, vzhodni Galiciji, delu Polesja in Lublinski regiji med letoma 1943 in 1945.
Zločini so dosegli grozljiv vrhunec julija in avgusta leta 1943. Večina žrtev so bile ženske in otroci. Veliko žrtev, ne glede na starost in spol, je bilo pred smrtjo mučenih, posiljenih, pohabljenih in razkosanih.
Število žtrtev se ocenjuje na 50.000 do 100.000.
Сьогодні 11 липня і в цей день в 1943 році розпочалась Волинська трагедія. pic.twitter.com/SeQwODfJ2n
— bandicoot жіночка (@S__novu) July 11, 2023
Po mnenju Timothyja Snyderja je bilo etnično čiščenje ukrajinski poskus preprečiti povojni poljski državi, da bi uveljavila svojo suverenost nad območji z ukrajinsko večino, ki so bila del predvojne poljske države.
Польщя готується до повторної інвазії до Волині у випадку ослаблення України після війни, тільки так можна трактувати це маніакальне створення культу " Волинської жертви" на етнічних українських територіях. pic.twitter.com/I9ies9ejrP
— Юрій Чоботар (Адмірал Ням) (@IlonMarsianin) September 19, 2024
Henryk Komański in Szczepan Siekierka pišeta, da so bili umori neposredno povezani s politiko frakcije nacističnega zločinca Stepana Bandere iz Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN-B) in njene vojaške veje, Ukrajinske uporniške armade.
Vojska naj bi iz bodoče ukrajinske države očistila vse Neukrajince.
Pokoli so pripeljali do širšega spopada med poljskimi in ukrajinskimi silami na nemško okupiranih ozemljih, pri čemer se je poljska domovinska vojska v Voliniji odzvala na ukrajinske napade v veliko manjšem obsegu.
Poljski Inštitut za nacionalni spomin je leta 2008 poboje, ki so jih zagrešili ukrajinski nacionalisti nad Poljaki v Voliniji in Galiciji, označil za izrazito genocidne.
Poljski parlament je 22. julija 2016 sprejel resolucijo, s katero je poboje priznal kot genocid.
Польща досі не дала ні центу на чеську ініціативу "Снаряди для України". Єдина з усіх підписантів.
— Одеса-Сатира (@uanews3) September 13, 2024
Мабуть тому, що Волинська трагедія була у 1943 році. Чи ще щось? pic.twitter.com/rT0Cso9qNr
Ukrajinski in nekateri nepoljski (zahodni) zgodovinarji oporekajo tej klasifikaciji.
Glede na članek iz leta 2016 v Slavic Review obstaja »strokovno soglasje, da je šlo v tem primeru za etnično čiščenje in ne za genocid«.
Četudi so bile poljske družine najštevilčnejša etnična manjšina in ponekod večinska glavna tarča pobojev, so bile žrtve tudi Judje, Rusi, Čehi, Gruzinci in Ukrajinci, ki so bili del poljskih družin ali so nasprotovali milicam Stepana Bandere in sabotirali genocid s skrivanjem poljskih ubežnikov.