Zaupno: Turčija se pogaja z EU, hkrati pa ima pripravljen rezerven načrt zasedbe 131 grških otokov

Napetosti med Grčijo in Turčijo zaradi delitve virov v Sredozemskem morju se še naprej povečujejo.

Tako mornarice Izraela, Cipra in Grčije skupaj s francoskimi ladjami izvajajo skupne manevre v Sredozemskem morju.

Na Kreti je pravkar pristala tudi ameriška jedrska letalonosilka Dwight D. Eisenhower.

Welcome to Greece ⁦@TheCVN69⁩!

⁦@NSA_SoudaBay⁩ is the jewel in the crown of US-Greece defense cooperation and this port visit demonstrates the unique capacities the Souda provides to support US presence in the strategically dynamic East Med. https://t.co/PVfm0yDbBY

— Geoffrey Pyatt (@USAmbPyatt) March 20, 2021

Gre za vaje »Noble Dina«, vodi pa jih izraelska mornarica pred zahodno obalo Cipra.

Vaje vključujejo protipodmorniški boj, postopke iskanja in reševanja ter simulacije bojev med ladjami.

Sodelujejo tudi izraelske podmornice Dolphin-II.

Grčijo v sporu z Turčijo podpirajo tudi Združeni arabski emirati in Egipt.

#Israel #Greece and #Cyprus hold #Navaldrill with a participation of #France #Navy #Eastmedhttps://t.co/B5NnR8xVhO

— Navy Recognition (@NavyRecognition) March 15, 2021

Grčija poskuša kupiti tudi zelo napredna ameriška letala F-35, katerih nakup je Washington onemogočil Ankari zaradi nakupa ruskih protizračnih sistemov S-400.

Po drugi stani pa se je oglasil turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan.

Izjavo ameriškega predsednika Joeja Bidna o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, češ da je morilec, je označil kot neprimerno.

I love Putin's respond: "It takes one to know one." and "I wish him health."

— ZiNewton (@newton_zizi) March 19, 2021

Erdoğan je v pogovorih z voditelji Evropske unije zahteval, da se nadgradi dogovor z EU o ustavljanju migrantov v zameno za finančno pomoč, saj naj bi se Bruselj ne držal dogovorov.

Zahteva tudi nadaljevanje pogovorov o brezviznem režimu in carinski uniji ter pogovor o »realističnih in novih« predlogih glede rešitve problema Cipra, ki je še vedno razdeljen na dva dela.

O tem bo naslednji mesec tekla beseda pod okriljem OZN.

Toda, če diplomacija ne bi učinkovala ima Turčija v rokavu očitno še nekaj opcij.

Turška vojska je namreč pripravila seznam 131 (zdaj grških) otokov in otočkov ter morskih grebenov, ki jih smatra za sporne.

Po navedbah Nordic Monitorja, ki je imel vpogled v zaupen dokument, bi jih Turčija v primeru vojaškega konflikta z Grčijo zasedla.

Načrt je bil pripravljen za koordinacijo aktivnosti med različnimi deli turških oboroženih sil v času največje krize med dvema zaveznikoma v okviru zveze NATO.

Sporni otoki in otočki vključujejo naslednje lokacije: Ladoxerju (Zurefa v turščini), 13 otočkov na Koyun Adalariju (Oinousses), 21 na Hursitu (Fimena), 18 na Nergisciku (Arkii), 15 na Keci (Pserimos), 12 na Gelemez (Kalolimnos), 2 na Bulimic (Farmakonisi), 10 na Sakarcilar (Yali), 11 na Kocbaba (Levita), 2 na Karaada (Strongili) in še 24 lokacij okoli otoka Kreta.

S turškim predsednikom se je sicer pravkar pogovarjal tudi slovenski Borut Pahor.

Pogovor je potekal v luči desete obletnice sklenitve »sporazuma o strateškem partnerstvu med državama«, ki je po oceni obeh predsednikov pospešil gospodarsko sodelovanje med državama in poglobil politični dialog.

pahorerdogan.jpeg

Sporazum o strateškem partnerstvu med Slovenijo in Turčijo sta 3. marca leta 2011 v Ankari podpisala prav Borut Pahor in Recep Tayyip Erdoğan, ki sta bila takrat predsednika vlad obeh držav.

Zanimivo bi bilo izvedeti, ali bo Slovenija strateško podpirala Turčijo tudi v primeru - zasedbe grških otokov.