Zastrupitev v Salisburyju sprožila nove razprave o zaroti proti princesi Diani

Zastrupitev Sergeja in Julija Skripal je privedla tudi do ponovnih razprav o nekaterih drugih primerih nepojasnjenih primerov umorov ali poskusov umorov v Veliki Britaniji, ki se pripisujejo tajnim službam. Britanski mediji so ponovno opozorili tudi na informacije o načrtih za uboj Slobodana Miloševića, ki so bili zelo podobni okoliščinam nesreče, v katerih je leta 1997 umrla princesa Diana. 

Lažna novica ali prikrita resnica?

V medijih se je najprej pojavilo očitno lažno pričevanje domnevnega agenta MI5 Johna Hopkinsa, ki naj bi na smrtni postelji priznal, da je po ukazu iz kraljeve palače usmrtil princeso Diano. Agent naj bi pred tem izvedel 23 atentatov na osebe, ki so predstavljale »nevarnost za nacionalno varnost«. Odločitev o uboju Diane naj bi bila sprejeta takoj zatem, ko se je Diana odločila ločiti od princa Charlesa. Vedela naj bi preveč skrivnosti, ki jih je želela deliti z javnostjo. V zaroti proti njej naj bi sodelovali tako agentje kot mediji.

Kmalu se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj takšen agent dejansko sploh ne obstaja. Vendar je zgodba pomembna zato, ker so številni mediji ob njej opozorili na nekatera dejstva in odkritja iz preteklosti, zaradi katerih bi bilo v tej izmišljeni zgodbi morda več resnice, kot se zdi na pri pogled.

Leta 2013 je namreč britanski Express objavil zgodbo, v kateri je izpodbijal »uradno« različico smrti princese Diane, ki je 31. avgusta leta 1997 umrla v avtomobilski nesreči v Franciji. Po poročanju virov Expressa naj bi bile britanska tajna služba MI6 in posebne vojaške enote SAS »sodelovale v zaroti in uboju princese Diane.« Te obtožbe je preiskoval Scotland Yard, ki je v roke dobil tudi poseben »tajni dosje«.

Zgodbo o uboju naj bi za knjigo »Zarota proti princesi Diani« povedal nekdanji pripadnik posebnih britanskih vojaških enot SAS, ki je delal v skupini, imenovani »Prirastek«. Pred tem je še en nekdanji pripadnik SAS-a povedal članom svoje družine, da je bila njegova enota vključena v uboj tedaj 36-letne princese Diane, njenega partnerja Dodija Fayeda in šoferja Henri Paula. Princesa Diana ni bila nevarna samo za kraljevo družino, pač pa tudi za velik del vojaške industrije. Vodila je namreč uspešno kampanjo za prepoved min. Malo pred smrtjo je obiskala Bosno, v Egiptu pa je načrtovala velik govor.

Trditve o načrtovanem uboju so dobile nekoliko trdnejšo podlago že ob navedbah očividca nesreče v pariškem tunelu. Očividec Francois Levistre je dejal, da je neposredno pred nesrečo videl »zelo močan blisk bele svetlobe«, ki mu je sledila avtomobilska nesreča. Levistre se je takoj ustavil in videl, kako se je ob ponesrečenem avtomobilu že ustavil neki motorist na motorju, kako je sopotnik na motorju sestopil z njega, pogledal v vozilo in z roko dal znak vozniku, nato pa znova sedel na zadnji sedež. Nato sta oba odbrzela z mesta nesreče. Teh dveh motoristov policisti nikoli niso našli in identificirali.

Voznik Diane zaslepljen z napravo za zaslepljevanje pilotov

Pojasnilo tega dogodka je dal že leta 2008 nekdanji britanski agent Richard Tomlison. Tomlinson, ki je po izobrazbi letalski inženir, je za britanske tajne službe delal od leta 1991 do leta 1997, ko so ga odpustili, ker je nekemu založniku dal predlog o objavi knjige o operacijah njegove službe. Danes živi v Franciji.

Nekdanji agent MI6 Richard Tomlinson je izjavil, da je bila nesreča princese Diane zelo podobna načrtom za uboj srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Po njegovem pričanju so obstajali trije načrti za „odstranitev“ tedanjega predsednika Srbije Miloševića. Po prvi metodi naj bi za atentat uporabili majhno paravojaško skupino v Srbiji. Ta metoda je bila opisana kot najmanj primerna. Druga je opisovala delo »prirastka« - majhne skupine pripadnikov SAS ali SBS, ki bi se infiltrirali v Srbijo in iz zasede ubili Miloševića s puško ali bombo, tretji način pa je bil opisan kot najboljši. Ena od dodatnih tarč naj bi bil tudi vodja srbskih paravjaških enot Arkan.

Po tej metodi bi bila inscenirana prometna nesreča, zelo podobna tisti, v kateri je umrla britanska princesa Diana. Zgodila naj bi se med Miloševićevim obiskom mednarodne konference o bivši Jugoslaviji v Ženevi. Njegovega voznika naj bi zaslepili z močno svetlobo z nasprotne strani med vožnjo skozi enega od predorov. Tomlinson je na Višjem sodišču povedal, da je leta 1992 videl dve strani dolg dokument britanske tajne službe, ki je opisoval prav takšno vrsto atentata, prikritega kot »nesrečo.«

Dejal je tudi, da mu je višji pripadnik MI6, ki je veljal za zelo zanesljivega in ambicioznega, dejal, da ima uboj v tunelu večje možnosti smrtnega izida in da je možnost prisotnosti neprijetnih prič uboja veliko manjša. Nekdanji pripadnik MI6 je tudi dejal, da je ob svojem usposabljanju s pripadniki SBS v kraju Poole blizu Dorseta celo videl napravo, ki proizvaja takšne bliske. Dejali so mu, da je namenjena »zaslepljevanju helikopterskih pilotov, ki bi poskusili pristati v temi.«

Prav to močno svetlobo pa so opisovale priče Dianine nesreče. Tomlinson je, potem, ko je pogledal dokumentarec o lady Di, o svojih sumih obvestil francoske preiskovalce. Uradna preiskava je pokazala, da je bil v hotelu, v katerem je pred smrtjo bivala Diana, res tudi agent MI6, vendar ga »niso mogli povezati z njeno smrtjo.«

Tomlinson je tudi prepričan, da voznik Henri Paul delal za tajno britansko obveščevalno službo. Očitno je bil »kolateralna žrtev« operacije, če je bila nesreča princese Diane res uboj. Vsekakor pa člani najožje družine nekaterih ubitih o tem vprašanju nimajo niti najmanjših dvomov. Mohammed Al-Fayed, oče Didija Fayeda, ljubimca lady Di, je prepričan, da je šlo za zaroto in da sta bila oba res ubita.