Zaradi vojne: Trump od Afganistana zahteva nazaj oporišče Bagram in grozi s »slabimi stvarmi« - a zakaj?

Predsednik ZDA Donald Trump je zagrozil Afganistanu s hudimi posledicami, če ameriški vojski ne predajo nadzora nad letalskim oporiščem Bagram. Ni težko ugotoviti - zakaj...

Oporišče je zgradila Sovjetska zveza v petdesetih letih prejšnjega stoletja, uporabljali pa so ga Američani med svojo nezakonito okupacijo Afganistana.

Trump wants the Taliban to give Bagram back to the USSR? pic.twitter.com/AEjHbh8xNc

— Big Serge (@witte_sergei) September 20, 2025

Ta se je sicer začela z s strani VS OZN dovoljene intervencije proti pripadnikom Al Kaide, po napadih na ZDA 11. septembra, ki ga je na ravni izvajalcev storila Al Kaida medtem ko pravih naročnikov niso nikoli našli – zelo verjetno pa je, da se je za napadom skrival izraelski Mosad.

Leta 2021 so talibani ob kaotičnem umiku ameriške vojske iz države ponovno prevzeli oblast nad Afganistanom in vojaškim oporiščem.

Ameriške enote so bazo v naglici evakuirale julija 2021, mesec dni preden so talibanski borci zavzeli Kabul, strmoglavili vlado, ki so jo podpirali OZN, in končali 20-letno ameriško okupacijo države.

Ameriški predsednik je dejal, da se bodo zgodile »slabe stvari«, če talibani ne bodo predali ključnega letališča.

Trump je pred tem dejal, da želi ponovno vzpostaviti nadzor nad letališčem, ki je po njegovih besedah blizu kitajskih jedrskih objektov.

»Če Afganistan ne bo vrnil letalske baze Bagram tistim, ki so jo zgradili, Združenim državam Amerike, se bodo zgodile slabe stvari!!!« je predsednik v soboto zapisal na svoji platformi Truth Social.

Talibani so izključili vrnitev ameriških sil, Kitajska pa je podprla suverenost Afganistana in obtožila Washington, da »vzbuja napetosti in konfrontacije v regiji«.

Prvotno je letališče Bagram zgradila Sovjetska zveza, med ameriško okupacijo pa so ga posodobili in razširili.

Trump je ob tem v svojem sporočilu na omrežju Truth znova naredil spodrsljaj, ko je izgradnjo oporišča pripisal ZDA.

Mnogi so se na družbenih omrežjih zato spraševali, ali želi Trump vrniti oporišče Sovjetski zvezi.

Afganistanske oblasti so zahtevo ZDA že zavrnile. »Afganistan in ZDA morajo sodelovati med seboj, a brez ameriške vojaške prisotnosti v katerem koli delu Afganistana. Kabul je pripravljen na politične in gospodarske odnose z Washingtonom na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov,« je v petek na omrežju X zapisal predstavnik afganistanskega zunanjega ministrstva Zakir Džalal.

V ozadju pa je ostalo vprašanje, zakaj si je Trump nenadoma zaželel vrnitve v Afganistan.

Eden od zapisov na omrežju X razkriva zelo verjeten motiv ZDA.

»Trump je iznenada omenil letališče Bagram v Afganistanu in me je zanimalo, zakaj. Afganistan? Zdaj? Kaj bi to lahko pomenilo? Po premisleku o nekaterih nedavnih dogodkih mislim, da imam odgovor.

Bagram leži severno od Kabula, približno 200 kilometrov zahodno od pakistanske meje. Kdaj smo nazadnje slišali za Pakistan? To je to. Prejšnji teden, ko je podpisal vojaški obrambni sporazum s Savdsko Arabijo, ki je po informacijah iz medijev vključeval vse vojaške zmogljivosti, vključno z jedrskimi.

Moja misel je bila: po izraelskem napadu na Katar so Savdijci hoteli zagotovilo, da bo Pakistan v primeru, če bi Izrael šel na vse ali nič in uporabil jedrsko orožje na Bližnjem vzhodu, poskrbel, da Izrael ne bo preživel s pomočjo lastnega arzenala.

To bi lahko pomagalo ohladiti glave v Tel Avivu. Kaj pa Američani storijo takoj zatem? Iščejo možne načine za prestrezanje pakistanskih raket, ki letijo proti zahodu. Zato je prišla na dan ideja o letališču Bagram, ki je za ta namen idealno locirano (Trump je poskusil smešno finto, ko je rekel, da je Begram »uro stran od kraja, kjer Kitajska proizvaja atomske rakete«).

pakistanraketedoseg.jpg

In če ZDA nameravajo prestreči potencialne pakistanske jedrske rakete na poti v Izrael, ki bi lahko bile le povračilni ukrep za izraelski jedrski napad, potem imamo opravka z izredno, izredno noro kombinacijo ameriškega in izraelskega vodstva. Še bolj noro, kot si mislimo.

Zelo dvomim, da bodo Američani dobili dostop do Bagrama. Vse pa kaže na to, da se na Bližnjem vzhodu pripravlja nekaj zelo velikega. Zdi se, da je potrebna le iskra, in Izrael jo bo morda zagotovil v nekaj dneh, ko bo svet praznoval val priznanj Palestine, ki bo razbil Izraelove dolgoročne strateške ambicije.

Imam občutek, da bomo v prihodnjih tednih trdno prilepljeni na zaslone (in niti besede o Libanonu),«

Trump je že večkrat javno obžaloval dejstvo, da ZDA nimajo več nadzora nad oporiščem, sploh, ker je precej blizu Kitajske, pred dnevi pa je prvič izjavil, da se njegova administracija ukvarja s tem, kako ga dobiti nazaj.

»Poskušamo ga znova dobiti, kar bi bil pomemben dosežek. Za to si prizadevamo, ker vemo, da oni od nas potrebujejo nekatere stvari,« je dejal Trump v četrtek na novinarski konferenci z britanskim premierjem Keirom Starmerjem.

V soboto pa je na vprašanje, ali je pripravljen v Afganistan poslati tudi vojsko, ki bi znova zavzela Bagram, pa je dejal: »O tem ne bomo govorili. Zdaj se pogovarjamo z Afganistanom. Bagram želimo nazaj in to čim prej, takoj. Če na to ne bodo pripravljeni, boste kmalu izvedeli, kaj bom storil.«

Vršilec dolžnosti ministra za zunanje zadeve Afganistana Amir Khan Muthaqi je medtem že odgovoril na ameriške zahteve:

Donald Trump: "I will regain control of Bagram Air Base”

The Acting Minister of Foreign Affairs of #Afghanistan Amir Khan Muthaqi responded:

"Whoever has been defeated in Afghanistan does not wish to return.

When the British arrived, their empire expanded into what we know as… pic.twitter.com/kKZ2BDKhik

— DOAM (@doamuslims) September 20, 2025

»Kdor je bil poražen v Afganistanu, se noče vrniti. Ko so prišli Britanci, se je njihov imperij razširil na tisto, kar danes poznamo kot Veliko Britanijo. Ko so prišli Sovjeti, je njihov imperij razpadel in preoblikoval v Rusijo. Zdaj, ko so prišli Američani in njihovi zavezniki, se soočajo s številnimi izzivi doma. Nihče si ne upa vdreti v Afganistan, in če to storijo, je izid že jasen.«

Afganistan že ima diplomatske odnose z Rusijo, Kitajsko in številnimi drugimi državami iz sveta in regije, zato je zelo malo verjetno, da bo pristal na predajo tega oporišča ZDA.