REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zaharova, zaskrbljena: Zakaj Assange ničesar ni rekel?

Zaharova, zaskrbljena: Zakaj Assange ničesar ni rekel?Strah me je, ker Assange, ki je bil po navedbah Združenih narodov podvržen psihološkemu mučenju, po izpustitvi na prostost ni rekel niti besede, je v sredo opozorila tiskovna predstavnica MZZ Rusije. Vir: Posnetek zaslona, X

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v sredo dejala, da je »zelo zaskrbljena«, ker Julian Assange, ki je bil izpuščen na prostost »po toliko letih nezakonitega pregona«, javnosti po odhodu iz strogo varovanega britanskega zapora ni sporočil dobesedno ničesar.

»Vsi odlično razumete, da človek, ki pride na prostost po toliko letih nezakonitega, krivičnega, ponižujočega preganjanja – človek, ki velja za glasnika pravice, svobode – človek, ki postavlja resnico in pravico nad lastno blaginjo, verjetno ima nekaj povedati ljudem, ki so ga podpirali v vseh teh 14 letih,« je Zaharova povedala za radio Sputnik.

Poudarila je, da ima informacije iz Združenih narodov, po katerih je bil Assange, kot so to označile ZN, podvržen psihičnemu mučenju.

»Tukaj gre za kriminalizacijo novinarstva in precedens, ki se lahko uporabi proti vsem drugim medijem.«

»Nimam podrobnosti o sporazumu (z Američani), ki ga je sklenil. Težko govorim o tem, brez dejstev pa je nemogoče delati zaključke. Zato tega ne bom naredila, vendar bom rekla, da me je resnično strah, da ta človek (ko je prišel na prostost) ni rekel niti besede. To veliko pove,« je zaključila tiskovna predstavnica MZZ Rusije.

In res, če pogledamo video posnetke iz Londona, preden je Assange vstopil v letalo, ali pred vstopom v poslopje ameriškega sodišča, ali ob pristanku na avstralska tla - ni črhnil v javnosti niti ene same besede...

Spomnimo, ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je včeraj naposled prispel v rodno Avstralijo, nekaj ur po tem, ko je uradno sprejel dogovor o priznanju krivde na ameriškem sodišču na Severnih Marianskih otokih.

Na začetku konference WikiLeaksa v sredo je spregovorila Assangeova dolgoletna odvetnica, ki je sporočila, da je Assange priznal krivdo, da je takoj po pristanku govoril s premierjem Avstralije Albanesejem in se mu zahvalil, da mu je rešil življenje.

»Tukaj gre za kriminalizacijo novinarstva in precedens, ki se lahko uporabi proti vsem drugim medijem,« je ob tem opozorila.

Dejstvo je, da Julian Assange ob prihodu v Canberro navkljub množici zbranih novinarjev ni spregovoril niti besede, njegova žena pa je pozneje pojasnila, češ da bo govoril, ko bo lahko.

»Gledam to (Juliana med zbrano množico novinarjev pred sodiščem v Sapianu) in razmišljam, kako preobremenjeni morajo biti njegovi čuti, ko se sprehaja skozi novinarsko gnečo po letih čutne izprijenosti in štirih stenah svoje strogo varovane zaporne celice v Belmarshu,« je na X-u zapisala Stella Assange.

»Julian se vam je želel vsem zahvaliti, vendar morate razumeti, skozi kaj je šel, potrebuje čas, prosim, dajte nam prostor in zasebnost. Naša družina mora biti spet družina, preden spregovori,« je pozneje dodala njegova žena Stella Assange.

Poudarila je, da njen mož zdaj potrebuje čas, da se navadi na svobodo.

»Julian potrebuje čas, da si opomore. Da se navadi na svobodo. Nekdo, ki je šel skozi podobno izkušnjo, mi je včeraj rekel, da svoboda prihaja počasi. Želim si, da ima Julian prostor, da počasi ponovno odkrije svobodo,« je dejala Stella.

Na vprašanje, ali bo WikiLeaks še naprej objavljal, je dejala, da je prioriteta Julienovo okrevanje in da bo vedno branil človekove pravice.

Medije je pozvala k enotnosti, da bi se temu nevarnemu precedensu zoperstavili: »Ker vpliva na vse vas. Vpliva na vašo sposobnost, da javnost opozarjate in objavljate brez strahu.«

Julian Assange, ustanovitelj WikiLeaksa, je namreč priznal krivdo po eni obtožbi pridobivanja in objave ameriških vojaških skrivnosti, kot rezultat dogovora s tožilci ameriškega ministrstva za pravosodje, ki mu je zagotovil prostost, in tako končal dolgo pravno sago, ki je sprožila razpravo o svobodi tiska in nacionalni varnosti.

Dogovor je Assangeu omogočil vrnitev v rodno Avstralijo, ne da bi šel v ameriški zapor.

Zadnjih pet let je prebil brez kakršne koli razsodbe v celici strogo varovanega zapora v Združenem kraljestvu in se boril proti izročitvi ZDA zaradi obtožb o vohunjenju, ki bi lahko privedle do 175 let dolge zaporne kazni.

Leta 2010 je WikiLeaks objavil skoraj pol milijona dokumentov, povezanih z ameriškimi vojnami in storjenimi zločini ameriških sil v Iraku in Afganistanu. Assange je dve leti pozneje zaprosil za azil od Ekvadorja in naslednjih sedem let preživel na njihovem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi ZDA.

Assangeova izročitev ZDA bi lahko postavila precedens, po katerem bi lahko Washington preganjal novinarje kjerkoli na svetu zaradi objave informacij, ki mu niso všeč, hkrati pa bi jim lahko odrekel njihove osnovne pravice iz prvega amandmaja, saj niso ameriški državljani.

Toda decembra 2017 je ministrstvo za pravosodje v administraciji Donalda Trumpa obtožilo Assangea v zvezi z uhajanjem informacij, s čimer je postavilo temelje za njegovo hitro aretacijo in izročitev, če zapusti veleposlaništvo v Londonu.

Assange je bil nato aretiran leta 2019 na ekvadosrkem veleposlaništvu v Londonu, potem ko mu je Ekvador preklical azil pod pritiski Washingtona.

ZDA so odtlej še naprej zahtevale njegovo izročitev.

Od leta 2022 do 2024 gre Assangeova pritožba zoper izročitev prek britanskih sodišč. Naslednje zaslišanje je bilo predvideno za julij letos, ko je nenadno pricurljalo na plano, da je sklenil dogovor o priznanju krivde z ZDA, kar je bilo objavljeno v pismu ameriškega ministrstva za pravosodje v ponedeljek zvečer.

Kot piše TheConversation.com, ameriški pregon Assangea je bil brutalen in neizprosen, odkar je WikiLeaks leta 2010 objavil tajne dokumente, ki so razgalili zločinske prijeme več ameriških administracij na mednarodnem parketu.

Šele leta 2019, med administracijo Donalda Trumpa, je bil dokončno obtožen kršenja zakona o vohunjenju iz leta 1917.

Obtožbe so sprožile ogromno zaskrbljenost glede kršenja prvega amandmaja ameriške ustave in svobode tiska.

Želja kaznovati Assangea - in druge odvrniti od podobnih potez - je bila očitno tako močna, da naj bi CIA v času, ko je Trump na čelo te vohunske organizacije postavil Mika Pompea, razpravljala o načrtih za njegovo ugrabitev in celo umor, poroča portal, ki se sklicuje na poročanje ameriških medijev.

Assangeova izročitev ZDA bi lahko postavila precedens, po katerem bi lahko Washington preganjal novinarje kjerkoli na svetu zaradi objave informacij, ki ameriški administraciji niso všeč, hkrati pa bi Združene države taistim novinarjem lahko odrekle njihove osnovne pravice iz prvega amandmaja, saj niso ameriški državljani, opozarja portal.

Vloga svobodnega tiska je temeljno načelo ameriške samouprave, zapisano v prvem amandmaju ustave, sporazum z Assangeom pa pomeni, da je bilo »prvič v zgodovini ZDA zbiranje in objavljanje informacij, ki jih vlada šteje za tajne, uspešno obravnavano kot zločin.«

Rezultat sporazuma je »dvoumen konec pravne sage, ki je ogrozila zmožnost novinarjev, da poročajo o vojaških, obveščevalnih ali diplomatskih informacijah, ki jih imajo uradniki za tajne«.

Ta novi precedens bo poslal grozeče sporočilo novinarjem o nacionalni varnosti (ZDA), saj bi lahko videli večjo nevarnost kazenskega pregona, piše New York Times.

»Assange je v bistvu priznal krivdo za stvari, ki jih novinarji počnejo ves čas in ki jih morajo početi. To bo vrglo senco na svobodo tiska,« je za časnik povedal Jameel Jaffer, izvršni direktor Knightovega inštituta za prvi amandma na univerzi Columbia.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke