REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Za več kot 40 odstotkov vprašanih je bila nekdanja kanclerka boljša od njenega naslednika, razkrila tudi prevaro Kijeva

Za več kot 40 odstotkov vprašanih je bila nekdanja kanclerka boljša od njenega naslednika, razkrila tudi prevaro KijevaAngela Merkel: Nekoč so ji pravili »Mutti« (mati), zdaj je nočejo več... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Večina Nemcev si ne želi morebitne vrnitve nekdanje kanclerke Angele Merkel na politično prizorišče, je pokazala nova raziskava.

Nekoč ne le v Nemčiji zelo priljubljena Merklova, ki so jo Nemci ljubkovalno oklicali za »Mutti« (mati) je pred slabim letom dni zapustila mesto predsednice nacionalne vlade.

Niti leto dni kasneje pa so se stvari obrnile – zdaj celo 71 odstotkov vprašanih ne bi želelo videti nekdanje voditeljice nazaj na položaju, 23 odstotkov pa bi pozdravilo njeno vrnitev v vrh nemške politike, kažejo podatki, ki jih je za skupino Funke Media Group zbral inštitut za javnomnenjsko raziskavo Civey, o čemer je poročalo več nemških medijev v soboto.

Vseeno pa 43 odstotkov Nemcev meni, da je bila Merklova vsekakor boljša kanclerka od sedanjega voditelja Olafa Scholza. Nasprotnega mnenja je skoraj enako število ljudi, 41 odstotkov.

Merklova je 16 let vodila štiri zaporedne nemške vlade in jo je le nekaj dni delilo od tega, da bi presegla rekordni kanclerski mandat svojega političnega mentorja Helmuta Kohla.

Odkar je zapustila položaj, se Merklova sooča s kritikami, češ da je zaradi njene energetske politike Nemčija postala močno odvisna od ruskega uvoza energije.

Nekdanja kanclerka svoje odločitve zagovarja z besedami, da je bil nakup poceni ruskega plina najboljša pot v zeleno prihodnost.

Konec preteklega tedna je dala obsežen intervju za nemški tednik Der Spiegel, v katerem je dejala, da konflikt med Moskvo in Kijevom zanjo ni bil presenečenje, saj sta bila do takrat mirovna »sporazuma iz Minska že prekršena«.

Gre za sporazuma o prekinitvi ognja iz leta 2014, ki sta ga režimu v Kijevu in Kremlju pomagali skleniti Nemčija in Francija.

Sporazuma sta med drugim predvidevala, da bo Kijev vzhodnim regijam z večinsko rusko govorečim prebivalstvom dal poseben status znotraj Ukrajine.

Petro Porošenko, nekdanji ukrajinski predsednik (med letoma 2014 in 2019) pa je nedavno med televizijskim intervjujem priznal, da je mirovna sporazuma z Moskvo, sklenjena pod taktirko Berlina in Pariza (Minsk 1 in 2) v resnici podpisal s figo v žepu, zato ker jih Ukrajina nikoli ni niti nameravala uresničiti.

Porošenko je celo priznal, da je bilo mogoče udejaniti dogovora iz Minska in da gre za zelo dobro napisana sporazuma, vendar je bil načrt ukrajinskih oblasti v času, ko so podpisale zadevna dokumenta le pridobiti čas, da bi NATO lahko usposobil ukrajinsko vojsko po svojih standardih ...

»Potreboval sem sporazuma iz Minska, da dobim vsaj 4 do5 let za izgradnjo ukrajinskih oboroženih silt ter za urjenje ukrajinske vojske skupaj z Natom za ustvarjanje najboljših oboroženih sil v Vzhodni Evropi, zgrajenih v skladu z Natovimi standardi,« se je zaupal Porošenko med pogovorom z ruskima komikoma Vovanom in Lexusom, misleč, da se pogovarja z nekdanjim ameriškim veleposlanikom v Rusiji Michaelom McFaulom.

To vse pove o domnevno neizzvani agresiji Rusije na Ukrajino, so komentirali številni analitiki, tudi na Zahodu.

Merklova je med pogovorom za Spiegel razkrila tudi, da je svojčas upala na nov format dialoga med Rusijo in Evropsko unijo, vendar ji nove pobude ni uspelo uresničiti.

Sporazuma iz Minska sta postala »neučinkovita,« saj EU sploh ni bila pripravljena na pogovore z Moskvo, je poudarila nekdanja nemška kanclerka za Der Spiegel.

»S francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom sem želela ustvariti neodvisen evropski format za razprave s Putinom prek Evropskega sveta,« je razkrila Merklova in v isti sapi pojasnila, da je naletela na nasprotovanje v vrhu organov Evropske unije.

Rezultat?

Sporazuma iz Minska sta postala »neučinkovita,« saj EU sploh ni bila pripravljena na pogovore z Moskvo, je poudarila nekdanja nemška kanclerka za Der Spiegel.

Če pa bi jih Kijev uresničil, po tem danes najbrž ne bi imeli vojne na evropskih tleh.

To so razlogi, zakaj niti ni bila presenečena, ko je konec februarja izbruhnil konflikt med Rusijo in Ukrajino, je povedala za Der Spiegel v dolgem intervjuju, objavljenem v četrtek.

»Nisem imela več moči za lastno afirmacijo, ne vpliva,« je povedala Merklova v zvezi z nezmožnostjo, da bi ji leta 2021 uspelo vzpostaviti nove pogovore za pomiritev napetosti v Ukrajini, in pripomnila, da je temu bilo tako, saj so vsi vedeli, da bo odstopila. Po njenih besedah so namreč vsi okoli nje že vedeli, da »je jeseni ne bo več«.

S podobno težavo se je soočila tudi med poslovilnim obiskom v Moskvi avgusta lani, saj je čutila, da nima več možnosti vplivati na ruskega voditelja Vladimirja Putina, za katerega zdaj trdi, da zanj »šteje le oblast«.

Njene besede o obstrukciji odločevalcev v vrhu EU, da asistirajo novim mirovnim pogovorom med režimom v Kijevu in Moskvo pa pritrjujejo ugotovitvam, da je Evropska unija sokriva za trenutno situacijo v Ukrajini, saj ni želela odločneje pritisniti na Porošenka in nato od leta 2019 novega ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega, da spoštujeta in udejanita mirovna sporazuma iz Minska.

Temu je pritrdil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ko je komentiral resolucijo Evropskega parlamenta (s katero je ta Rusijo prepoznal za »sponzorico terorizma«) z besedami: »Po mojem mnenju je to (da je Ukrajina miniriala mirovna sporazuma in izzvala vojno, kar pomeni, da Rusija ni sponzorica terorizma, temveč je obratno) očitno vsem razumnim ljudem, vendar nisem zdravnik.«

Nekdanja nemška voditeljica je še dejala, da si je »želela mirnejše odbobje« po svojem odhodu.

Merklova je v isti sapi priznala, da ni »niti za milimeter« napredovala pri reševanju ne le ukrajinske krize, ampak tudi napetosti med »Pridnestrjem in Moldavijo, Gruzijo in Abhazijo», pa tudi krize v Siriji in Libiji.

»Bil je čas za nov pristop,« pravi. Pa vendar še vedno odločno brani svoje nasprotovanje sprejemu Gruzije in Ukrajine v NATO, češ da je s tem »kupila čas«, da se Kijev bolje pripravi na rusko ofenzivo. Kar je na las enako izgovorom Porošenka, zakaj je Ukrajina že leta 2014, ko je pod dežnikom EU podpisala mirovna sporazuma z Rusijo v resnici namesto miru, ob pomoči Nata izbrala priprave za vojno.

Zanimivo je, da ob vsem tem Merklova še vedno meni, da Berlin ne bi smel biti »prva država, ki bo poslala najsodobnejše tanke« v Kijev, in opozarja, da bi to samo še bolj škodovalo odnosom Berlina z Moskvo.

»Rusija bi bila potem še bolj naperjena proti Nemčiji,« opozarja.

Merklova se doma sooča s kritikami zaradi domnevne prevelike odvisnosti nemškega gospodarstva od ruskega plina.

Nekdanja kanclerka svoje odločitve brani z besedami, da je bil nakup plina iz Rusije najboljša pot v zeleno prihodnost in odmik od premoga.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke