REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Za pobijati ljudi priporočam pištolo!« Kdo je desničar, zaradi katerega grozi prekinitev odnosov med EU in Rusijo?

»Za pobijati ljudi priporočam pištolo!« Kdo je desničar, zaradi katerega grozi prekinitev odnosov med EU in Rusijo?Navalni in njegovo sredstvo za rešitev problema migracij. Vir: Twitter

Odnosi med EU in Rusijo so se v zadnjem času znova poslabšali zaradi aretacije opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

Rusija je pripravljena na prekinitev odnosov z EU, če se bo Bruselj odločil za uvedbo sankcij na področjih, ki pomenijo tveganje za rusko gospodarstvo. »Ne želimo se osamiti od preostalega sveta, a kljub temu smo na to pripravljeni. Če želiš mir, se moraš pripraviti na vojno,« je sklenil Lavrov.

Dodatno je zadeve poslabšal katastrofalni obisk »zunanjega ministra« EU Josepha Borella v Moskvi, ki se je tam znašel v trenutku, ko je Rusija v odgovor na izgone svojih diplomatov iz evropskih prestolnic izgnala diplomate treh evropskih držav.

Borell ni prekinil obiska, ob tem pa je poslušal še kritike zunanjega ministra Sergeja Lavrova o tem, da je EU »nezanesljiva partnerica.«

Trije evropski diplomati so sedaj napovedali, da bi Evropska unija lahko uvedla prepoved potovanj in zamrznila račune nekaterim tesnim sodelavcem ruskega predsednika Vladimirja Putina.

S tem naj bi se strinjali tako Nemčija kot Francija.

Lavrov je na to odgovoril z besedami, da je Rusija pripravljena na prekinitev odnosov z EU, če se bo Bruselj odločil za uvedbo sankcij na področjih, ki pomenijo tveganje za rusko gospodarstvo. »Ne želimo se osamiti od preostalega sveta, a kljub temu smo na to pripravljeni. Če želiš mir, se moraš pripraviti na vojno,« je sklenil.

Aleksej Navalni med enim od sojenj  Vir: Twitter
Aleksej Navalni med enim od sojenj. Vir:  Twitter

Pri tem pa se znova postavlja vprašanje, zakaj bi bilo vse to potrebno?

Najkrajši odgovor je, da zaradi »demokracije« v Rusiji, demokracija pa naj bi bila ogrožena predvsem zaradi aretacije in obsodbe (zaradi 50-kratne kršitve pogojne kazni) Alekseja Navalnega.

Kdo je torej sploh Aleksej Navalni, zaradi katerega grozi prekinitev odnosov med EU in Rusijo?

Aleksej Navalni se danes zdi, kot da je zares prozahodno usmerjen politik, ki je na zahodu zelo cenjen, toda mnogi v Rusiji opozarjajo na njegove korenine, ko je odkrito zagovarjal skrajna prepričanja in se ni niti malo sramoval stališč, ki razkrivajo, da gre za antimigrantskega nacionalista in političnega oportunista.

Aleksej Navalni se danes zdi, kot da gre za zares prozahodno usmerjenega politika, ki je na zahodu zelo cenjen, toda mnogi v Rusiji opozarjajo na njegove politične korenine, ko je bil antimigrantski nacionalist in politični oportunist.

Sam se je zavihtel na svetovni politični parket s trditvami, da so ga zastrupili pripadniki ruske tajne službe in to z »novičokom.«

Kot dokaz je poleg mnenja nemških strokovnjakov predvajal tudi svoj telefonski pogovor z domnevnim sodelavcem ruske tajne službe, domnevno vključenim v zaroto in atentat zoper njega.

Toda tem obtožbam mnogi ne verjamejo.

Zdi se namreč zelo nenavadno, da se je zastrupitev Navalnega zgodila prav tedaj, ko so ZDA pod taktirko tedanjega predsednika Donalda Trumpa pričele najbolj pritiskati na partnerje v Evropi, še posebej pa na Nemčijo v smeri prekinitve projekta »Severni tok 2«.

Ali v tem primeru ne bi imeli največji interes, vsaj za »lažno zastrupitev« Navalnega ameriška vlada ali njene tajne službe, ne pa ruske?

In če so bili res ruski zastrupljevalci – so mar tako nesposobni, da jim po »primeru Skripal« že v tretje ni uspelo do smrti zastrupiti nikogar, ob tem pa so še tako nerodni, da ves čas uporabljajo strup, ki ga je lahko povezati z ruskimi laboratoriji?

Ta zgodba preveč zaudarja, da bi ji lahko verjeli na slepo.

Navalni in steklenice
Navalni in sporne steklenice. Vir: Twitter

Ali ne bi bilo enako ali še bolj verjetno, da so Navalnega zastrupili na zahodu, da bi kompromitirali Rusijo in to s strupom, katerega formule so znane tudi zahodnim kemikom?

In, mimogrede – od kdaj že pa so telefonske številke tajnih agentov razvpitega KGB-ja kar javno dostopne njihovim žrtvam, se jim odzivajo na klice in jim nato po telefonu javno razpredajo, kaj so menda naredili?

Ali ni bolj verjetno, da se je Navalni s svojim domnevnim atentatorjem po telefonu pogovarjal le zato, da kameram ne bi bilo potrebno prikazati obraza te osebe?

Glas domnevnemu agentu KGB-ja pa je lahko posodil kdorkoli.

Nenavadno je tudi, da se je Navalni, kljub obtožbam o zastrupitvi s strani najvišjih oblasti v Kremlju vendarle vrnil - v Rusijo.

Ali ne bi bilo enako ali še bolj verjetno, da so Navalnega zastrupili na zahodu, da bi kompromitirali Rusijo in to s strupom, katerega formule so znane tudi zahodnim kemikom?

Vprašanj je torej veliko, odgovorov na njih pa bistveno manj.

 Navalnemu pa, vsaj v Rusiji, ne koristi niti njegova »pisana« politična kariera.

Navalni je prvič postal znan leta 2011, ko se je ta nekdanji študent ameriške univerze Yale vključil v rusko politiko.

To je morda njegov prvi problem. Tuje izkušnje in znanje jezika Navalnemu sicer na mednarodni sceni pomagajo, doma pa njegovo zagovarjanje ZDA vzbuja nelagodje.

Aleksej Navalni, kot ga vidijo nekateri
Očitna fotomontaža obraza Navalnega, toda po svojih pogledih v resnici sploh ni bil daleč od stališč neonacistov. Vir: Twitter

V Rusiji so do lokalnih karieristov z ameriškimi šolami skeptični, kajti znano je, da so te fakultete pravo lovišče agentov ameriških tajnih služb, ki poskušajo v vrste svojih sodelavcev pridobiti tuje državljane.

In pameten Rus, ki mu je všeč življenje v ZDA bi lahko bil hitro njihova tarča.

Dokazov za to – vsaj javno - seveda ni, toda ta dejstva verjetno pojasnjujejo zadržanost številnih Rusov do Navalnega kot politika.

V tem smislu ima Navalni kot študent znane ameriške univerze enako velike možnosti za uspeh politične kariere doma, kot bi jo imel v ZDA ameriški študent prestižne ruske univerze.

Aleksej Navalni je študiral na ameriški univerzi Yale. V Rusiji so do karieristov z ameriškimi šolami skeptični, kajti znano je, da so te fakultete pravo lovišče agentov ameriških tajnih služb, ki poskušajo v vrste svojih sodelavcev pridobiti tuje državljane. 

ZDA so že imele temnopoltega predsednika in morda bodo kmalu imele tudi žensko predsednico, toda verjetno bo preteklo še kar nekaj vode, predno bo ruski diplomiranec postal predsednik ZDA.

Že Trump je imel zaradi svojih zvez z Rusijo kar precej preglavic.

Ob tem je potrebno vedeti, da je Navalni v politiko Rusije vstopil leta 2000 kot član liberalne stranke Jabloko.

Uradno je bil član leve frakcije, toda njegova politična stališča so bila skrajno - desničarska.

Postal je eden od glavnih obrazov »ruskega marša«, zbora ultranacionalistov, ki so zahtevali, da Rusija »preneha hraniti Kavkaz«, ob tem pa so mahali s črno-rumeno-belo zastavo ruskega imperija.

Aleksej Navalni ob zastavi ruskega imperija  Vir:Twitter
Aleksej Navalni ob zastavi ruskega imperija. Vir: Twitter

Navalni je bil celo tako velik desničar, da so ga izključili iz stranke.

Leta 2011 je New York Times zapisal, da so ruski liberalci »zelo zadržani do njega« predvsem zaradi njegovega odkritega rasizma.

Bil je govornik ob neonacistih in skinhedih. Nekoč je bil glavna zvezda video posnetka, v katerem je primerjal temnopolte, militantne prebivalce Kavkaza s ščurki.

In kot je ščurke mogoče pobijati s copati, »za ljudi priporočam pištolo«, je takrat v videu dejal Navalni.

»Imamo probleme z ilegalnimi migracjami, s Kavkazom, z etničnimi zločini,« v videu navaja Navalni.

Zagovarjal je tudi pravico do prostega kupovanja orožja in z njim mahal pred kamerami.

Bil je govornik ob neonacistih in skinhedih. Nekoč je bil glavna zvezda video posnetka, v katerem je primerjal temnopolte, militantne prebivalce Kavkaza s ščurki. In kot je ščurke mogoče pobijati s copati, 'za ljudi priporočam pištolo', je takrat v videu dejal Navalni.

Primerjava ljudi druge barve kože ali narodnosti in vere z insekti je sicer nekaj, kar so najbolj pogosto uporabljali v svoji retoriki prav nacisti.

Ob tem je Navalni leta 2008 podpiral rusko intervencijo v Gruziji, grozil z izgonom vseh Gruzijcev z ruskega ozemlja in Rusijo pozival, da naj »izstreli raketo na generalštab gruzijske vojske.«

Prebivalce Gruzije je primerjal celo s podganami.

Nekaj let pozneje, leta 2013 je takrat 37-letni Navalni podpiral rasne nemire v Birjuljovu, ko je okoli 1000 nacionalistov napadalo azijske imigrante na ulicah.

Na svojem blogu je opozarjal na »horde legalnih in ilegalnih imigrantov«, ki da se bodo »splazili iz okoliških naselij«, kot se je ponovno izrazil s svojim priljubljenim »živalskim« besednjakom, ki dehumanizira soljudi.

Njegovi pristaši so ob tem klicali »Bela moč!« in »Rusijo Rusom!«

Od tega leta je Navalni sicer pričel s čiščenjem svoje javne podobe.

Nabavil si je urad, se odrekel nacionalistični retoriki in postal vplivnejši nasprotnik uradni politiki Moskve. Pričel je razkrivati korupcijo in za Rusijo s tem naredil tudi marsikaj dobrega.

Toda dejstvo je, da ga imajo radi predvsem nasprotniki Rusije. »Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj,« je nedavno dejal ukrajinski zunanji minister o Navalnem, kljub temu, da tudi Navalni meni, da nedavno še ukrajinski Krim - pripada Rusiji.

Je Navalni res spremenil svoje poglede, ali jih je zgolj taktično prikril?

Leta 2016 je po prepovedi desničarskega »ruskega marša« zapisal na svojem blogu, da so »nacionalisti bolj pod pritiskom kot liberalci«, leta 2017 pa se je v intervjuju za Guaradian odrekel svojim desničarskim pogledom, vendar pa se za svoje zavržne besede iz prejšnjega obdobja - ni nikoli opravičil.

Oktobra leta 2020 pa je v intervjuju za Spiegel znova priznal, da je še zmeraj zagovornik nacionalističnega pogleda na svet.

Assange v svojem neprostovoljnem domovanju v Londonu
Evropske države zaostrujejo in veliko tvegajo zaradi Alekseja Navalnega, na pravega heroja, novinarja Juliana Assangea, ustanovitelja WikiLeaksa, ki trohni v zakotnem londonskem zaporu - pa še vedno pozabljajo. Vir: Twitter

Navalni bi se danes rad postavil v vrsto figur, kot so Mahatma Gandhi, Martin Luther King, Nelson Mandela in Václav Havel.

Tako nekako ga opisujejo zahodni in večinoma tudi slovenski novinarji.

Toda v resnici je svetlobna leta daleč od te vloge.

To je bilo opazno tudi ob zadnji razsodbi, ko je bil obsojen na kratkotrajno zaporno kazen zaradi kršitev pogojnih kazni. Pred sodno dvorano se je zbralo le nekaj sto ljudi.

Če bi jim bilo res kaj do človekovih pravic, potem bi države EU pritisnile na Veliko Britanijo, da ta ne bi izročila pravega heroja – Juliana Assangea – ZDA.

Navkljub temu, pa zahodne države Navalnemu posvečajo veliko pozornosti. Toda če bi jim bilo res kaj do človekovih pravic, potem bi pritisnile na Veliko Britanijo, da ta ne bi izročila pravega heroja – Juliana Assangea – Združenim državam Amerike.

Zamislimo si samo, kako bi bilo videti, če bi EU zagrozila Veliki Britaniji z ekonomskimi sankcijami, če ne preneha kršiti  človekovih pravic Julianu Assangeu!

Toda ne, EU glede tega, pravega političnega zapornika, ki se nahaja v zaporu zahodne, demokratične države, svoje zaveznice v zvezi NATO, nedavno celo članice EU – še vedno molči.

Najvišji politiki v EU za nekega obskurnega nacionalista tvegajo celo prekinitev odnosov z Rusijo, istočasno pa molčijo o res grozljivi krivici, ki se dogaja Assangeu, že devet let zaprtemu samo zato, ker je svetu razkril vojne zločine in kršitve mednarodnega prava ter teptanje človekovih pravic s strani najmočnejših držav sveta.

Delite članek