REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vsi, ki so poslani, so mrtvi: Kako je britanska celica zasnovala katastrofalno operacijo Kijeva

Vsi, ki so poslani, so mrtvi: Kako je britanska celica zasnovala katastrofalno operacijo KijevaDokumenti kažejo, da je tajna skupina britanskih vojnih hujskačev načrtovala propadlo ukrajinsko invazijo na Krinki. Vir: Posnetek zaslona, X

Načrt za prečkanje reke Dneper in zavzetje vasi Krinki v regiji Herson je zasnoval »Projekt Alkimija«, tajna vojaško-obveščevalna celica, ki jo je ustanovilo britansko ministrstvo za obrambo z namenom nadaljevanja konflikta v Ukrajini »za vsako ceno«.

Ko so konec oktobra 2023 ukrajinski komandosi, ki jih je usposabljala Velika Britanija, prečkali reko Dneper, da bi zavzeli vas Krinki v Hersonu, so tako Ukrajinci kot Britanci pričakovali, da bo njihova operacija obrnila tok vojne in Kijevu omogočila, da zasede Krim.

Toda operacija se je izkazala za katastrofo.

Marinci so bili pod nenehnim ognjem ruskih sil, v »invazijo« so šli neopremljeni, brez zračne podpore in brez možnosti pobega. Namesto da bi se vdali, je naslednjih devet mesecev v bližini Krinkija umiral val za valom ukrajinskih marincev, ki jih je usposabljala Velika Britanija.

Razkriti dokumenti, do katerih je imel dostop Grayzone, kažejo, da britanski generali niso le »usposabljali« marincev in oblikovali skupino, ki je bila na koncu žrtvovane v samomorilski misiji, ampak so vztrajali pri pošiljanju novega »topovskega mesa«, ne glede na ceno - v človeških življenjih in materialu.

Izvor mrtvorojene amfibijske izkrcalne operacije v Krinkiju je mogoče izslediti nazaj do razkritega dokumenta, ki je nastal le nekaj mesecev po začetku konflikta v Ukrajini, avtor pa je tajna vojaško-obveščevalna celica britanskega obrambnega ministrstva z imenom »Project Alchemy«.

Šlo je za hibridno javno-zasebno vojaško partnerstvo med vrhunskimi britanskimi akademiki in vojaškimi strategi pod taktirko visokega uradnika britanskega ministrstva za obrambo, generala Charlieja Stricklanda, z deklariranim ciljem, da »Ukrajina nadaljuje boj za vsako ceno«.

V dokumentu iz junija 2022 z naslovom »Gradnja ukrajinske zmogljivosti za pomorski napad« so ti »alkimisti« predlagali »novo pomorsko udarno pest za napade«, ki bi bila »posebej usposobljena za operativno območje južnega obalnega območja (Ukrajine) do Kerške ožine«.

Načrt je bil opremiti in usposobiti Ukrajince v Veliki Britaniji – s pomočjo akademikov, veteranov vojaške obveščevalne službe in podpore ministrstva v Londonu –, da bi lahko ciljali na »radijske postaje in sredstva zračne obrambe na Krimu ter podpirali redne enote, ki se borijo v Hersonu, z napadi z reke Dneper«.

Končni cilj, so navedli, je bil »uničiti obrambo Sevastopola ... z namenom izvedbe obsežnega napada komandosa na raketni kompleks«.

Britanska obsedenost s Sevastopolom sega v Krimsko vojno med letoma 1853 in 1856, vendar razkriti dokumenti jasno kažejo, da je zavzetje mesta z vidika Londona še vedno ključni in dosegljiv cilj.

Čeprav je »Projekt Alkimija« vojaško pristanišče opisal kot dom »največje koncentracije protiladijskih raket« na svetu in bunkerski kompleks, »imun na zračne ali raketne napade«, so bili operativci skupine še vedno sveto prepričani, da je območje »ranljivo za komandose«.

Preiskava časnika »Ukrajinska pravda« je potrdila, da je Velika Britanija že od začetka konflikta pritiskala na Kijev, naj uporabi marince »za vodne operacije«, vendar da niti takratni vrhovni poveljnik Valerij Zalužni niti Vladimir Zelenski nista bila zainteresirana za to.

To se je spremenilo v začetku leta 2023, ko je Velika Britanija poslala visoko delegacijo na sestanek z Zalužnim v Kijevu, kjer je londonski kontingent obljubil, da bo Ukrajincem zagotovil vse, kar potrebujejo za izvajanje »vodnih operacij«, ki so se jim do takrat izogibali.

»Projekt Alkimija« je predvideval, da bodo ukrajinski »marinci« po usposabljanju v Veliki Britaniji v roku treh mesecev pripravljeni na akcijo in da jim bo uspelo »ponovno zavzeti Krim«.

Težava je v tem, da je načrt »Projekta Alkimija« temeljil na napačnih predstavah o vojaški moči Britanije in novem dnevu D skozi operacijo Krinki.

Vendar so se britanski zavezniki krepko ušteli – vas Krinki je postala območje smrti za ukrajinske vojake.

V resnici je bil napad na Krinki od samega začetka popolna katastrofa.

Slabo izurjeni in še slabše opremljeni ukrajinski marinci so bili množično premeščeni v Krinki.

Kjer so jih Rusi dočakali pripravljeni.

Namesto da bi jih umaknili v zaledje, so britanski poveljniki pošiljali skupino za skupino Ukrajincev v gotovo smrt.

»Vsakič, ko je naš bataljon vstopil (v Krinki), so se razmere samo slabšale. Ljudje so prišli tja le zato, da bi umrli.

Nismo imeli pojma, kaj se dogaja.

Vsi, ki sem jih poznal in so bili napoteni v Krinki, so mrtvi je dejal eden redkih preživelih.

Z nastopom zime so se ukrajinske sile začele umikati, kolikor so le mogle – na avtomobilskih pnevmatikah po reki, čez ukrajinsko ozemlje – iz vasi, ki je bila tako bombardirana, da je spominjala na Lunino pokrajino.

Do maja 2024 se je invazija spremenila v totalno polomijo, zadnje preživele pa so rešili šele dva meseca pozneje.

In čeprav je znano, da je britanska vlada igrala ključno vlogo pri načrtovanju ene najhujših katastrof v konfliktu, v kateri je bilo ubitih ali ranjenih na tisoče Ukrajincev, nihče v Londonu ni utrpel nobenih posledic.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek