REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vse »znane neznanke« in nezakonitosti pri ugrabitvi Madura: kdo vse je izdal predsednika Venezuele?

Vse »znane neznanke« in nezakonitosti pri ugrabitvi Madura: kdo vse je izdal predsednika Venezuele?

Dan potem, ko se je v zvezi z ugrabitvijo venezuelskega predsednika nekoliko polegel prah, je postalo še jasneje, da je celotna akcija ZDA zasnovana na popolnoma nezakonitih temeljih.

Prav tako pa je očitno, da je odpovedal sistem zaščite predsednika Venezuele.

Indici, da so bili številni krogi podkupljeni ali pa da je šlo celo za »dogovor« med administracijo ZDA in vodstvo »chavistov« je veliko.

Najprej je očitno, da protiletalska obramba ni delovala, čeprav ima Venezuela izredno dobro, morda najboljšo protizračno obrambo v Latinski Ameriki.

Rakete ZDA in bombe so padale po letališčih, a neke enormne škode ni bilo. Nekaj uničenih avtobusov, star in morda nedelujoč protiletalski sistem – drugega doslej nismo videli.

Sodobna letala, ki jih ima Venezuela več deset sploh niso vzletela, čeprav je za to potrebnih le nekaj minut, država pa je imela tudi sodobne radarje.

Ob tem ima Venezuela tudi okoli 5000 raket »Igla«, ki se lahko izstreljujejo z ramen in lahko brez težav uničijo nizko leteče helikopterje.

Posnetki ameriških helikopterjev, ki lebdijo na mestu in se počasi premikajo čez Caracas so najbolj jasen dokaz – izdaje.

Ni jasno, zakaj protiletalskih raket, ki jih imajo, niso uporabili.

Dalje, tudi kadar pride do dogovorjenih državnih udarov se pogosto vsaj del »lojalistov« upre in nudi odpor.

Toda tudi tega ni bilo opaziti.

ZDA so očitno šle v akcijo šele tedaj, ko je bilo jasno, da jim bo Maduro brez težav predan, njihovi helikopterji pa varni.

Veliko je povedal tudi komentar predsednika ZDA, ki je na vprašanje novinarjev dejal, da Nobelova nagrajenka, izdajalka, ki sliši na ime Machado in so jo v tujini pripravljali za vlogo »nove predsednice« ne uživa »spoštovanja« v državi in da jo zato ZDA ne vidijo v tej vlogi, se bodo pa zato pogovarjali z Delcy Rodrigez, podpredsednico, ki je že govorila z Marcom Rubiom in bo poskrbela za vse in naredila, da bo Venezuela znova velika.

Sklep je torej jasen: potem ko dogovori Madura s Trumpom niso bili uspešni, čeprav je ZDA ponudil skoraj vse, kar so zahtevali so ameriški pogajalci, očitno sklenili dogovor z drugimi odločevalci v Venezueli – zelo mogoče s podpredsednico Venezuele, ki je pravkar zaprisegla kot predsednica.

Če je to res, smo bili priča mehkemu državnemu udaru v režiji ZDA.

Ali je to res bomo videli v naslednjih dnevih. Test bo stopnja odpora, ki jo bo oblast še nudila ZDA pri njihovih zahtvah.

Če bo popuščanje opazno bo jasno, da je šlo za dogovor in ne le za izdajo ozkega kroga okoli Madura...

Vendar pa WSJ že poroča, da je na pot v Venezuelo odšla skupina 20 ameriških poslovnežev, da bi se pogovarjali o »poslovnih priložnostih« in o nafti, o kateri je kot pomembni zadevi za ZDA govoril tudi ameriški predsednik Trump.

Bi lahko za tem dogovorom bila tudi Rusija, morda tako, da je vsaj zamižala na obe očesi?

Dokumenti iz leta 2019 kažejo, da so že tedaj v Rusiji razmišljali, da prepustijo Venezuelo svoji (ameriški) usodi, pod pogojem, da se ZDA umaknejo iz »ruskega dvorišča« oziroma Ukrajine.

Ker imajo ZDA novo doktrino, po kateri ZDA najbolj zanima njena, zahodna sfera, je vse to morda vplivalo na tihe dogovore v ozadju, ki so pripeljali do ugrabitve Nicolasa Madura.

Vendar pa bi bilo zelo naivno meniti, da za ZDA cilj ni več globalna prevlada.

To je očitno tudi iz nove ameriške nacionalne strategije, zato bodo posledice ameriškega očitnega razbojništva in flagrantne kršitve mednarodnega prava občutile vse države, tudi tiste, ki za obrambo Venezuele očitno – kot na primer Rusija in Kitajska – niso storile dovolj.

Kar se tiče samih obtožb na račun Madura pa so že prvi stavki iz obtožnice pokazali na vso absurdnost ameriške spletke.

Madura se namreč obtožuje, da je v nasprotju z ameriško zakonodajo iz leta 1934 posedoval – strojnice.

Ameriški zakoni na ozemlju Venezuele seveda nimajo nobene veljave, predvsem pa se šef države lahko brani ne samo s strojnicami, pač pa z vsem orožjem, ki ga država ima.

Ob tem je tudi jasno, da po mednarodnem pravu Maduro uživa imuniteto. Sodba prizivnega sodišča v primeru sirskega predsednika Asada, ko je bil še na oblasti, to jasno dokazuje.

Ali država »priznava« nekoga za predsednika države ali ne je povsem irelevantno iz zornega kota mednarodnega prava.

Obtožbe proti Maduru bi zato moralo vsako sodišče zavrniti že na licu mesta.

Golob je obsodil »vsakršno« kršitev mednarodnega prava. Ne pa konkretne. Za to mu je zmanjkalo poguma.

Če se to ne bo zgodilo, bo to zato pač še en dokaz o »selektivni pravici« in brezpravju, ki ga s svojim delovanjem po vsem svetu razširjajo ZDA.

Ob tem pa so Maduru kršili še vse druge pravice – na glavo so mu dali slušalke, mu prekrili oči, da bi mu onemogočili zaznavanje okolice, ob tem pa so ga v lisicah še slikali – vse to so kršitve Ženekvskih konvencij.

Pri vsem skupaj pa je še posebej tragičen molk evropskih politikov, ob istočasnem poudarjanju »nelegitimnosti« Nicolasa Madura.

Ko vojska velesile iz neke države z za lase privlečenimi obtožbami odpelje izbranega predsednika je namreč potrebno takšno nezakonitost ostro obsoditi, kajti že jutri se lahko takšna praksa razširi po vsem svetu.

Gre za hudo kršitev Ustanovne listine OZN, ozemeljske suverenosti Venezuele in napad na pravico do samoodločbe venezuelskega ljudstva.

Ob tem ZDA s strani Venezuele ni grozila prav nobena nevarnost.

Zato gre v tem primeru za očitno povsem imperialističen, neokolonialen napad na vire Venezuele – predvsem nafto in druge naravne vire.

Evropski politiki, tako glasni ob začetku ruske vojaške operacije v Ukrajini pa so bili ob tem popolnoma tiho ali pa so ameriško akcijo celo opravičevali.

Slovenski predsednik vlade je sicer načeloma obsodil kršitve mednarodnega prava, a tako, kot da se to ne bi nanašalo na ta konkreten primer.

Tokrat pa si Pirc Musarjeva ni upala zatrditi, da gre za ameriško agresijo, po njenem je šlo le za posredovanje. Obsodila je kršitev mednarodnega prava, a v isti stavek spravila opozorilo, da Slovenija vodstva Venezuele ne priznava.

Obsodil je »vsakršno« kršitev mednarodnega prava. Ne pa konkretne. Za to mu je zmanjkalo poguma.

Podobno je ravnala tudi predsednica države. Nataša Pirc Musar je znala je prepevati ukrajinske narodne in bila vedno zelo glasna ob obsodbi »ruske agresije«. a v tem primeru smo jo videli v drugačni izdaji.

Tokrat si ni upala zatrditi, da gre za ameriško agresijo, po njenem je šlo le za posredovanje.

Obsodila je kršitev mednarodnega prava, a v isti stavek spravila opozorilo, da Slovenija vodstva Venezuele ne priznava.

To slovensko nepriznavanje venezuuelskih volitev, povsem poštenih, ki se vleče že od Šarčevega priznanja marionete Guaida kot predsednika Venezuele pa je itak sramota zase, a Musarjeva pri tej tradiciji nemorale vztraja.

Nobene ostre in jasne obsodbe nismo slišali niti iz ust ostalih politikov, razen iz stranke Levica.

In kje so sankcije proti ZDA?

Kje je prepoved uvoza energentov iz ZDA, kje so seznami sankcioniranih oseb in zaplembe ameriške lastnine?

EU molči.

Ukrajina, ta menda nedolžna žrtev agresije pa je ameriški napad na Venezuelo - celo pozdravila...

Vsi ti politiki so izdajalci.

Izdali pa niso le Madura. Pljunili so na mednarodno pravo, na temeljne pravice ljudi, na načelo samoodločbe (jus cogens) podprli mednarodni banditizem, agresijo, prisvajanje tujih dobrin in nasilje in s tem - izdali človeštvo.

EU se je spremenila v patetično marioneto ZDA, evropski politiki pa so nemoralni pajaci, nevredni elementarnega spoštovanja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek