REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vračilo za kolonialne zločine: Belgija vrača ZOB družini umorjenega Patricea Lumumbe

Vračilo za kolonialne zločine: Belgija vrača ZOB družini umorjenega Patricea Lumumbe»Njegov boj je bil, da bi se rešili suženjstva, hkrati pa postali enakovredni z Belgijci,« poudarja sin Patricea Lumumbe. Vir: Arhiv

Belgija je napovedala, da bo ta teden vrnila zlati zob umorjenega afriškega voditelja Patricea Lumumbe v upanju, da bo s tem dejanjem potegnila črto pod eno najbolj brutalnih in sramotnih epizod v krvavem izkoriščanju osrednje Afrike in se odkupila za kolonialne zločine, ki jih je zagrešila na črni celini.

Posmrtni ostanek ubitega voditelja Republike Kongo bodo vrnili njegovi družini v času, ko se Bruselj sooča s svojo krvavo preteklostjo in nasilno eksploatacijo, ki je bila glavno vodilo udejstvovanja Belgije v osrednji Afriki, poroča londonski Guardian.

Omenjena relikvija je v resnici vse, kar je ostalo od Lumumbe, prvega predsednika vlade Demokratične republike Kongo, prej znane kot Republika Kongo.

Lumumbo, ikono boja proti kolonializmu v Afriki, so leta 1961 umorili separatisti in belgijski plačanci. Tako se je glasila uradna različica dogodka.

Morilci so njegove posmrtne ostanke raztopili v kislini, čeprav so nekateri med storilci njegove zobe ohranili kot grozljive spominke na likvidacijo karizmatičnega afriškega politika.

Morilci so njegove posmrtne ostanke raztopili v kislini, čeprav so nekateri med storilci njegove zobe ohranili kot grozljive spominke na likvidacijo karizmatičnega afriškega politika.

Lumumbov sin Roland je dejal, da vrnitev očetovega zoba pomeni, da se lahko družina končno »poslovi in ​​konča žalovanje«.

»Ne morem reči, da je to občutek veselja, vendar je za nas pozitivno, da lahko naposled pokopljemo svojo ljubljeno osebo. Njegova duša bo lahko počivala v miru. Za nas je to pomembno,« je dejal Roland Lumumba.

Lumumba je bil voditelj koalicije, ki je Kongu leta 1960 izborila neodvisnost od Belgije, po stoletju najbolj morilskega in izkoriščevalskega kolonialnega režima, kar jih je Afrika kdajkoli doživela.

Spomnimo, lani je minilo 60 let od umora prvega demokratično izvoljenega voditelja republike Kongo, premierja Patricea Lumumbe. Lumumba je bil voditelj koalicije, ki je Kongu leto poprej izborila neodvisnost od Belgije, po stoletju najbolj morilskega in izkoriščevalskega kolonialnega režima, kar jih je Afrika kdajkoli doživela.

Lumumbo so 17. januarja leta 1961 umorili separatistični vojaki s tiho oziroma aktivno podporo ameriških in belgijskih obveščevalnih služb.

»Kongo je s tem dokončno zapadel v desetletja državljanskih vojn, odcepitev in etničnih trenj, ki trajajo do današnjega dne, enako kot veljajo še naprej za prekletstvo prebivalcev doline Kongo tudi njegova velika naravna bogastva - nekoč kavčukovec, kasneje (krvavi) diamanti, danes zaloge kobalta in koltana.

Ko je februarja ‘61 novica o atentatu Lumumbe zaokrožila po svetu, so sledile demonstracije.

V Beogradu, kjer bo pol leta kasneje uradno ustanovljeno gibanje neuvrščenih, so protestniki napadli belgijsko veleposlaništvo. Prav tako so proteste organizirali tudi pri nas, v Ljubljani in v Mariboru, kjer je nastala spodnja fotografija:

Ko je februarja 1961 novica o atentatu Lumumbe zaokrožila po svetu, so sledile demonstracije. Proteste so organizirali tudi pri nas, v Ljubljani in v Mariboru. Vir: Posnetek zaslona, FB

Kar je veljalo takrat, velja danes še bolj: en svet, en boj,« so ob 60. obletnici umora Lumumbe zapisali na svojem Facebook računu v Levici.

Kot vseafriški voditelj, ki je imel ključno vlogo v boju za neodvisnost svoje države, je Lumumba leta 1960 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Demokratične republike Kongo, prej znane kot Republika Kongo.

V samo enem letu je postal žrtev politike hladne vojne in notranjih bojev za oblast ter poskusov uporniške skupine v provinci Katanga, bogati z minerali, da se odcepi.

Voditelji zahodnih držav so bili zaskrbljeni, češ da bi se Lumumba lahko približal Sovjetski zvezi in poiskal zaščitnika v Moskvi, kar bi Rusom omogočilo dostop do strateških naravnih virov, kot je uran, poroča Guardian.

Ob navzočnosti belgijskih oficirjev, so Lumumbo pobili s puškinimi kopiti.

Po vojaškem udaru, ki ga je vodil njegov do tedaj tesni sodelavec polkovnik Joseph Mobutu (1930–1997), za katerim so stale belgijske tajne službe in CIA, so Lumumbo strmoglavili, zaprli, mučili in postavili pred strelski vod.

Ob navzočnosti belgijskih oficirjev, so Lumumbo pobili s puškinimi kopiti.

Šele štirideset let pozneje je Belgija priznala, da nosi moralno odgovornost za njegovo smrt.

Danes se ve, da je tudi ameriška vohunska agencija CIA pripravila načrte za umor 35-letnega izjemno priljubljenega politika.

Lumumbov velik moralni kapital je kasneje poskušal izrabiti tudi diktator Mobutu, ki ga je leta 1966 rehabilitiral in razglasil za nacionalnega heroja.

Drugi generalni sekretar OZN Dag Hammarskjöld je bil žrtev mednarodne zarote tedanjih velikih sil na vrhuncu hladne vojne.

V poskusu, da razišče ozadje Lumumbovega umora in najde diplomatsko rešitev za Kongo, je življenje v sumljivih okoliščinah nikoli do konca raziskane letalske nesreče blizu meje med Kongom in Severno Rodezijo 18. septembra 1961 izgubil tudi tedanji generalni sekretar OZN, švedski pravnik, diplomat in politik Dag Hammarskjöld.

V odličnem in hkrati srhljivem dokumentarcu Cold Case Hammarskjöld, ki ga je posnela skupina raziskovalcev z Danske in Švedske po večletnem preučevanju in zasliševanju prič ter rekonstrukciji dogodka na kraju samem, so razkrili, da so prišli do ugotovitve, da je bil tudi Hammarskjöld žrtev mednarodne zarote tedanjih velikih sil na vrhuncu hladne vojne.

Šlo je za atentat, bodisi s podtaknjeno bombo na krovu ali s sestrelitvijo letala v zakotni afriški regiji.

V zaroto naj bi bile vpletene ameriške, angleške in belgijske oblasti oziroma obveščevalne službe.

Tragična smrt Daga Hammarskjölda je še danes ovita v tančico skrivnosti.

Ob Lumumbovem, ni dvoma, da tudi umor tedanjega generalnega sekretarja OZN, ki je bil hitro pometen pod preprogo in potisnjen v pozabo, ne da bi bila opravljena poštena preiskava, sodi med najbolj pomembne atentate 20. stoletja, sklepa britanski časnik.

Morala so miniti desetletja, da je prišla na plan resnica vsaj o okoliščinah umora legendarnega afriškega voditelja.

Leta 2000 je belgijski policijski komisar Gerard Soete priznal, da je razkosal Lumumbovo telo in ostanke raztopil v kislini.

Leta 2000 je belgijski policijski komisar Gerard Soete priznal, da je razkosal Lumumbovo telo in ostanke raztopil v kislini. V dokumentarnem filmu, ki so ga predvajali na nemški televiziji, je Soete pokazal dva zoba, za katera je dejal, da sta pripadala Lumumbi.

Leta 2016 je belgijski akademik Ludo De Witte vložil nadaljnjo pritožbo proti Soetejevi hčerki, potem ko je med intervjujem za nek časopis pokazala zlat zob, za katerega je dejala, da je pripadal Lumumbi.

Zob so nato zasegle belgijske oblasti.

Visoki uradniki ga bodo Lumumbovi družini uradno izročili v posebej izdelani skrinjici na slovesnosti, ki se je bosta udeležila predsednika vlad Belgije in Demokratične republike Kongo. Lumumbove sorodnike pa bo sprejel belgijski kralj Philippe.

Belgija se je pred kratkim začela ukvarjati z zapuščino brutalnega izkoriščanja kongovskega kavčukovca, slonovine in lesa.

Kar 10 milijonov ljudi je umrlo zaradi lakote in bolezni v prvih 23 letih belgijske vladavine od leta 1885, ko je kralj Leopold II. vladal Svobodni državi Kongo kot osebnemu fevdu.

V obdobju krvave vladavine Belgijcev pod taktirko Leopoloda II. so bili številni prebivalci Konga umorjeni ali namerno pohabljeni, da bi se na ta način spodbudilo druge, da trdo delajo in dosežejo nemogoče zahteve belgijske krone pri izkoriščanju donosnih naravnih virov.

Pa vendar belgijski premier Alexander De Croo meni, da je sedaj napočil čas za prelomnico v diplomatskih odnosih med Belgijo in njeno nekdanjo kolonijo.

Sedanji belgijski kralj je ta mesec prvič odpotoval v DR Kongo, kjer je izrazil »najgloblje obžalovanje zaradi ran preteklosti«, ko je opisoval »režim ... neenakih odnosov, samih po sebi neupravičenih, zaznamovanih s paternalizmom, diskriminacijo in rasizmom«, kar je »pripeljalo do nasilnih dejanj in ponižanj«. Toda kralj Philippe se ni opravičil, kar je povzročilo jezo med domačini.

»Pozdravljam govor belgijskega kralja. Vendar ob zločinih, ki jih je zagrešila Belgija, obžalovanje ni dovolj,« je na Twitterju zapisala kongovska opozicijska senatorka Francine Muyumba Nkanga.

»Od njega pričakujemo opravičilo in da se zaveže, da bo izplačana odškodnina. Šele takrat bomo dokončno obrnili novo stran,« je dejala.

Lumumbov sin pa je ponovil slavni očetov govor pred takratnim belgijskim kraljem Baudouinom na slovesnosti za neodvisnost Konga.

»Njegov boj je bil, da bi se rešili suženjstva, hkrati pa postali enakovredni z Belgijci,« je spomnil Roland Lumumba.

»Njegov boj je bil, da bi se rešili suženjstva, hkrati pa postali enakovredni z Belgijci,« je spomnil Roland Lumumba.

V uvodniku, ki ga je podpisalo uredništvo, objavljenem v belgijskem časniku Le Soir, so aktivisti in organizacije, ki se zavzemajo za širše spoštovanje Lumumbovega spomina, opisali tudi sedanjo »zgodovinsko prelomnico«.

»Lumumba bo s seboj prinesel svoj plemeniti politični boj: obrambo nacionalnih interesov, pravično razdelitev bogastva, mir za vse, spomin na preteklost in luč goreče bakle Afrike, ki sije po vsem svetu,« so zapisali.

Preiskava »vojnih zločinov«, povezanih z Lumumbovim umorom, je v teku, vendar sta le dva od obtoženih še vedno živa.

»Upamo, da bomo prišli do rezultata, preden umreta,« je opozoril Roland Lumumba.

»Upamo, da bomo prišli do rezultata, preden umreta,« je s kančkom grenkobe opozoril Roland Lumumba.

Pred dvema letoma je tiskovni predstavnik belgijskega zveznega tožilstva dejal, da bi bila vrnitev zoba simbolična gesta, saj ni »popolne gotovosti«, da je zob res Lumumbov.

»Ni bil opravljen noben DNK test, ker bi ga to uničilo,« je sklenil.

Delite članek