REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vojna zvezd in ameriški načrti: Rjabkov svari pred militarizacijo vesolja

Vojna zvezd in ameriški načrti: Rjabkov svari pred militarizacijo vesoljaDejanja administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa v povezavi z gradnjo protiraketnega sistema »Zlata kupola« spreminjajo vesolje v prizorišče oboroženih spopadov, je opozoril namestnik ruskega zunanjega ministra. Vir: Posnetek zaslona, X

Ameriški programi, kot je »Zlata kupola«, predstavljajo oviro za nove pobude pri nadzoru raketnega in jedrskega orožja, je v intervjuju za TASS dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

»Ni dvoma, da globoko destabilizirajoči programi, kot je 'Zlata kupola', in ZDA razvijajo celo vrsto takšnih programov, ustvarjajo dodatne, težko premagljive ovire za konstruktivno obravnavo kakršnih koli potencialnih pobud na področju nadzora raketnega in jedrskega orožja - če do takšnih pobud sploh kdaj pride,« je poudaril Rjabkov.

Po njegovih besedah ​​mora dialog na področju nadzora nad orožjem upoštevati neločljivo povezavo med strateškim ofenzivnim in strateškim obrambnim orožjem.

Vendar pa že sam koncept projekta »Zlata kupola« popolnoma zanika to medsebojno povezavo med strateškim ofenzivnim orožjem in protiraketno obrambo.

Rjabkov je poudaril, da Rusija ni edina, ki to vidi kot problem.

»O tem je med drugim govora tudi v skupni rusko-kitajski izjavi o globalni strateški stabilnosti z dne 8. maja,« je dodal.

Namestnik ruskega zunanjega ministra je poudaril, da dejanja administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zvezi z gradnjo protiraketnega sistema »Zlata kupola« spreminjajo kozmos v prizorišče oboroženih spopadov.

»Dejanja Trumpove administracije, usmerjena v razvoj sistema PRO 'Zlata kupola za Ameriko', ki pomeni znatno okrepitev arzenala za izvajanje bojnih operacij v vesolju, vključno z namestitvijo prestreznih sistemov v orbiti – to je neposredna pot ne le do militarizacije vesolja, temveč tudi do njegove preobrazbe v prizorišče oboroženih spopadov,« je izjavil.

Rjabkov je poudaril, da takšna dejanja ZDA povzročajo stopnjevanje napetosti in oboroževalno tekmo v vesolju, poslabšujejo medsebojno nezaupanje in predstavljajo resno oviro za sodelovanje držav pri miroljubni uporabi vesolja.

»Vse to ima lahko najresnejše negativne posledice za mednarodno varnost,« je opozoril.

Dodal je, da si v cilju zoperstavljanja dejanjem Washingtona Rusija skupaj s partnerji prizadeva čim prej za začetek pogajanj o vzpostavitvi mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta za preprečevanje oboroževalne tekme v vesolju (PGVK), ki bi prepovedal namestitev kakršne koli vrste orožja v vesolju, pa tudi uporabo sile ali grožnje s silo proti vesoljskim objektom ali prek njih.

Namestnik ministra Sergeja Lavrova je poudaril, da Moskva kot osnovo za tak instrument vidi rusko-kitajski osnutek pogodbe, predstavljen na Konferenci o razorožitvi, pa tudi bistveno poročilo vladne delovne skupine za PGVK, ki je delovala v letih 2023–2024 in je bila sprejeta s soglasjem.

»Posebej pomembno vlogo pripisujemo mednarodni pobudi, ki jo je sprožila Rusija – pozivu državam članicam OZN, naj se politično zavežejo, da ne bodo prve, ki bodo namestile orožje v vesolje. Do sedaj je pobudo podprlo 37 držav,« je dejal Rjabkov.

Predsednik ZDA Donald Trump je 20. maja sporočil, da so se Združene države odločile za arhitekturo svojega sistema PRO »Golden Dome«.

Trumpova administracija v ta namen namerava dodeliti približno 175 milijard dolarjev. Po Trumpovih besedah ​​bo izgradnja sistema trajala nekaj manj kot tri leta.

Poudaril je, da je cilj »končno dokončati delo, ki ga je pred 40 leti začel 40. predsednik ZDA Ronald Reagan, in trajno končati raketno grožnjo Ameriki«.

Trump je meril na Strateško obrambno pobudo iz Reaganove dobe, znano tudi kot »Vojna zvezd«, v katero je bilo iz ameriškega proračuna vloženih približno 30 milijard dolarjev in je bila kasneje neslavno odpovedana.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek