sreda, 15. januar 2025 leto 30 / št. 015
Vodilna nemška ekonomistka: Morali bi plačati dodatni davek za financiranje Ukrajine
Posebne razmere zahtevajo posebne ukrepe, je o predlaganem »solidarnostnem dodatku« za Ukrajino dejala predsednica Nemškega sveta gospodarskih strokovnjakov. Vir: Posnetek zaslona, X
Berlin bi moral bolj obdavčiti dohodke državljanov, da bi lahko financiral še več orožja za Ukrajino, saj podpora Kijevu drugod na Zahodu pojenja, je opozorila predsednica Sveta nemških gospodarskih strokovnjakov (GCEE) Monika Schnitzer.
German economic adviser proposes tax increase to fund Ukraine.
— Make Peace Now; alternative news (@AlternatNews) December 24, 2023
Monika Schnitzer’s call for a “Ukraine surcharge” comes as the government’s approval ratings hit record lows.
Germany alone must save the climate and win against Russia. Sacrifices need to be made. Stupid. pic.twitter.com/XKW3BvVAds
Monika Schnitzer je sicer nemška ekonomistka in vodja primerjalnih ekonomskih raziskav na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu.
Seid ihr bereit für einen #Ukraine-Soli? Deutschland hat wohl noch nicht genug für ein korruptes faschistoides Regime geblecht, das NS-Kollaborateure glorifiziert, Minderheiten unterdrückt und gerade skruppellos seine Bürger verheizt.https://t.co/tNLXBN6aPU
— Lügennarrativbeschädiger (@luenabesch) December 24, 2023
Od leta 2015 do 2016 je bila predsednica Verein für Socialpolitik, od leta 2022 pa je predsednica Sveta nemških gospodarskih strokovnjakov.
— tm (@tm76663907) December 23, 2023
Ukrajinski »solidarnostni dodatek«, zaračunan poleg obstoječega davka na dohodek, bi pomagal zadovoljiti nujne finančne potrebe Kijeva, je dejala v intervjuju za Rheinische Post.
V isti sapi je zatrdila, da »posebne razmere zahtevajo posebne ukrepe.«
Čeprav priznava, da zagotovo ne bodo priljubljeni, je predsednica GCEE, ki mu pogovorno pravijo »pet modrecev«, vztrajala, da so takšni ukrepi vendarle nujni. Kot pravi, bi bilo pametneje ukrepati zdaj, saj je »v tej vojni na kocki tudi naša svoboda«.
Economic Suicide in Germany.
— Ta.Nko (@milnerton_k) December 24, 2023
German economic adviser calls for higher taxes to fund Ukraine war.https://t.co/Cg50oU1eBh
Le nekaj dni pred izjavami Schnitzerjeve je nemški minister za gospodarstvo in podkancler Robert Habeck napovedal, da bo morala Nemčija še več porabiti za oboroževanje Kijeva, saj podpora drugod na Zahodu usiha.
You won't believe it, but "Germany should be ready to increase spending on support for Ukraine in the presence of cuts by other countries". Do you know who said that?
— SlavicFreeSpirit (@SlavFreeSpirit) December 24, 2023
German Vice Chancellor and Minister of Economics affairs and Climate action Robert Habeck himself!
In fact, why… pic.twitter.com/Dp2zJr5wEL
Voditeljem Evropske unije namreč ni uspelo sprejeti predlaganega 50 milijard evrov težkega paketa finančne pomoči Ukrajini med pogajanji o letnem proračunu bloka v začetku tega meseca.
Ob tem niti podpornikom Kijeva v Washingtonu ni uspelo zagotoviti nadaljnje finančne podpore skozi Kongres, v katerem prevladujejo republikanci.
Berlin je v proračunu za leto 2024 za potrebe Ukrajine že namenil osem milijard evrov.
Ausgerechnet Litauen pic.twitter.com/nmxOD2YeWC
— Olli Antizionist (@RainerSpec21790) December 24, 2023
Kancler Olaf Scholz je minuli teden obljubil, da bo Berlin poleg te vsote namenil še denarja, »tako kot smo načrtovali, predvsem pa toliko, kot bo potrebno«.
Medtem so osrednji mediji spregledali novico, da se zapira ena največjih jeklarn v Nemčiji.
Na video posnetku spodaj lahko vidimo, kako so se delavci Valloureca poslovili od tovarne, ki jim je desetletja zagotavljala kruh.
Jeklo so v njej proizvajali kar 130 let. In sedaj se zapira, ker nimajo več dostopa do poceni ruskega plina.
— Gregor (@gmkc69) December 24, 2023
Ankete kažejo, da ima Scholzova vladajoča »semafor koalicija« rekordno nizko podporo med volivci.
Londonski inštitut za raziskavo javnega mnenja Verian je v začetku tega tedna razkril, da zdaj 70 odstotkov Nemcev meni, da sedanja vlada svoje delo opravlja »slabo« ali »zelo slabo«.
The private diary of one of Germany’s wealthiest bankers is threatening to drag chancellor Olaf Scholz into a lobbying scandal at a time when his grip on power seems increasingly fragile https://t.co/QlXzIlKaC4
— The Telegraph (@Telegraph) December 23, 2023
Podobne rezultate je dala tudi tradicionalna raziskava Nemški trend v začetku tega meseca, kjer je bilo ugotovljeno, da je 82 odstotkov Nemcev razočaranih nad delom Scholzove vlade, ki jo v zadnjih tednih pretresajo tudi druge odmevne afere...
Ukraine should sue the West for giving them all those weapons and hundreds of billions of dollars
— HotBots(@HotBots1776) December 24, 2023
Sounds like a plan.
Medtem pa Oleksij Arestovič, nekdanji tesni sodelavec in svetovalec ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega predlaga združitev Rusije in Ukrajine ter vložitev skupinske tožbe proti Zahodu: »Zdaj se medsebojno pobijamo, umirajo na stotine, desettisoče, za Avdejevko, Časov Jar in druga mesta. In zakaj? Kaj imamo od tega - tako Rusija kot Ukrajina? Kaj pridobimo, če v hipu izgubimo 20 tisoč ljudi, ubitih v dveh okrožjih na obeh straneh? Kaj smo dosegli v zgodovinskem smislu?
Ali nas imajo radi strici iz regionalnih odborov Washingtona in Bruslja, ki stojijo okoli nas in ploskajo, kakor da gledajo dve opici z noži, ki skakata druga na drugo? In zakaj potrebujem vse to?
Toda pred nami je še en pogovor s Putinom. (Vladimirju) Putinu je treba reči: 'Dragi prijatelj, Vladimir Vladimirovič! Sklenimo mir!' A zaključili ga bomo na posebej kočljiv način: Skupaj, Ukrajina in Rusija bosta vložili skupinsko tožbo proti Zahodu. Zahod nam dolguje vse!«
— Insajder.com (@insajder_com) December 22, 2023
»... Zahodu moramo dopovedati, da evropski varnostni sistem ne deluje in da moramo zgraditi nov varnostni sistem, ki bo upošteval vse strani, tudi Rusijo.
V Evropi je potrebno s sodelovanjem Rusije zgraditi nov varnostni sistem. To je objektivna realnost, druge možnosti ni.
ZDA se bodo umaknile na svojo celino in NATO bo prenehal obstajati. In to je edina možnost za mirno sobivanje držav v Evraziji,« je sklenil Arestovič.
