REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vložena obtožnica zoper nekdanjega španskega ministra za 13 umorov iz časa diktature generala Franca

Vložena obtožnica zoper nekdanjega španskega ministra za 13 umorov iz časa diktature generala FrancaZakaj Borrell skrbi za zaščito »ministra iz obdobja Francove fašistične diktature, ki ga preiskujejo za zločine proti človeštvu« in ga ne brigajo pravice žrtev in njihovih svojcev? Vir: Twitter
Preiskovalna sodnica v Buenos Airesu, Argentina, je vložila obtožnico proti 87-letnemu Rodolfu Martínu Villi, nekdanjemu španskemu notranjemu ministru, ker je »odigral ključno vlogo v represivnih strukturah Francove diktature«.

Argentinska sodnica María Servini de Cubría, ki je preiskovala številne primere, povezane z zločini oblastnikov v času diktature generala Francisca Franca v Španiji, je vložila obtožnico proti nekdanjemu španskemu ministru po štirih točkah za umor, kot izhaja iz sodnih dokumentih, ki jih je pridobila tiskovna agencija Reuters.

Preiskovalna sodnica María Servini de Cubría, ki je v Buenos Airesu, je odločila proti 87-letnemu Rodolfu Martínu Villi, nekdanjemu španskemu notranjemu ministru med letoma 1976 in 1979, ker je »odigral ključno vlogo v represivnih strukturah Francove diktature«.

Sodnica je v obtožnici zapisala, da na podlagi prepričljivih dokazov meni, da je Villa »kazensko odgovoren za krivično delo brutalnega umora, ki ga je ponovil najmanj štirikrat in katerih žrtve so Pedro María Martínez Ocio, Romualdo Barroso Chaparro, Francisco Aznar Clemente in Hermán Rodríguez Saíz«.

Tako je argentinska sodnica, ki preiskuje primere, ki so se zgodili med Frankovo ​​diktaturo v Španiji, nekdanjega španskega ministra (zaenkrat) obtožila štirih umorov.

Argentinska sodnica po načelu univerzalne pravičnosti preiskuje zločine Francovega režima.

Primer se je začel leta 2010, ko je argentinska sodnica začela po načelu univerzalne pravičnosti preiskovati zločine, ki jih je zakrivil Francov diktatorski režim.

Sodnica Servinijeva je v obtožnici zapisala, da je imel Villa ključno vlogo v represivni strukturi diktature, ki se je nadaljevala tudi v letih po Francovi smrti leta 1975.

Sodnica je odredila tudi pripor za Villo.

Villa ima sicer prebivališče v Madridu, zato je sodnica s kančkom grenkobe pristavila, da je malo verjetno, da bo obtoženec res končal za zapahi.

Španija je, tako kot številne latinskoameriške države na prehodu v demokracijo, leta 1977 sprejela zakon o amnestiji, ki je odpustil zločine Francove diktature, ki zajema obdobje med letoma 1936, začetkom Španske državljanske vojne, ter 1978, ko je v veljavo stopila španska ustava.

Toda odvetniki žrtev si prizadevajo zaobiti amnestijo, ki je ključne akterje najhujših zločinov pustila uživati na prostosti, in to tako, da se naslanjajo na mednarodno pravo in poskušajo pravico doseči izven mej Španije.

Fašističen pozdrav - Rodolf Martín Villa, v času, ko je bil vnet del fašističnega aparata generala Franca. Vir: Twitter

Zato se je na stotine Špancev obrnilo na argentinska sodišča v iskanju pravice za zločine, storjene nad njimi in njihovimi družinami v času 36-letne diktature Francisca Franca.

Zanimivo je, da sodni postopek zoper Villo v Argentini odmeva ne le v Španiji, ampak je sprožil afero tudi na evropskem parketu.

Izkazalo se je, da je celo Josep Borrell, zunanji minister Evropske unije, podprl fašista Villo.

Nepričakovana Borrellova podpora preiskovanemu nekdanjemu notranjemu španskemu ministru, ki je – kot kažejo tudi številne fotografije – zaprisežen fašist, je v začetku septembra letos izzvala vihar tudi v Evropski komisiji.

Zaradi Borrellove podpore Martínu Villi, so številni evropski poslanci, med njimi enajst poslancev iz petih različnih strank: katalonskih skupin Junts in ERC, baskovskih EH Bildu in PNV ter španske stranke Unidas Podemos, na Evropsko komisijo zastavili številna neprijetna vprašanja.

Odvetniki žrtev si prizadevajo zaobiti amnestijo, ki je ključne akterje najhujših zločinov pustila uživati na prostosti, in to tako, da se naslanjajo na mednarodno pravo in poskušajo pravico doseči izven mej Španije.

Borrell je namreč podpisal eno od pisem, predloženih argentinski sodnici Maríi Servini de Cubría, ki preiskuje domnevne zločine, storjene v času Francove diktature v Španiji.

Med drugimi podpisniki so se našla imena kot so nekdanji španski premierji Felipe González, José María Aznar, José Luis Rodríguez Zapatero in Mariano Rajoy, ter nekdanji španski sindikalni voditelji Nicolás Redondo, Cándido Méndez, Antonio Gutiérrez in José María Fidalgo; za povrhu sta pismo v prid Villi podpisala tudi dva od tako imenovanih »očetov španske ustave«, Miguel Herrero y Rodríguez de Miñón in Miquel Roca ter nekdanji čilski minister Enrique Krauss in nekdanji portugalski minister Jaime Gama.

Poslanci so vprašali Komisijo ne le, ali se zaveda Borrellove neobrzdane podpore »ministru iz obdobja Francove fašistične diktature, ki ga preiskujejo za zločine proti človeštvu«, ampak tudi, ali je Borrellova podpora nekdanjemu notranjemu ministru »v nasprotju s predlogi, ki jih je sprejel Evropski parlament in strateškimi usmeritvami Komisije« glede obsodbe vseh totalitarizmov, predvsem pa fašizma.

Ob tem so poslanci še posebej problematizirali vprašanje združljivosti Borrellovega vmešavanja v sodni postopek v Argentini z »načelom delitve oblasti in njegovim mandatom v Evropski komisiji«.

Nekdanji notranji minister Martín Villa je naveden kot domnevni nalogodajalec oziroma storilec pokola 3. marca 1976 v Vitoria-Gasteizu v Baskiji, kjer je pet ljudi umrlo, 150 pa so jih policisti ranili, potem ko so poskušali vreči ven iz cerkve 4000 delavcev, ki so se zatekli v njeno notranjost v delavski soseski Zaramaga.

Martína Villo bremenijo, da je odgovoren tudi za incidente na festivalu Sanfermin leta 1978, kjer je policija ustrelila in ubila študenta, potem ko je skupina protestnikov med bikoborbo razvila transparent v podporo amnestiji članom politične opozicije.

V času obeh primerov je bil Martín Villa notranji minister.

Res je, da se je Franco tri leta pred tem že poslovil, toda (fašistična) politična ureditev je tudi dolga leta po njegovi smrti ostala nespremenjena, opozarjajo poslanci.

Nakar se je vrh EU lotil zadeve tako, da je – zanikal, da je Borrell podpisal sporno pismo podpore Villi.

Kip nekdanjega španskega diktatorja generala Francisca Franca nalagajo v zabojnik. Španija je leta 1977 sprejela zakon o amnestiji, ki je vsem zločincem oprostil zločine, ki jih je zagrešila diktatura. Vir: Twitter

Razburjenje, ki ga je povzročila ta afera, je prisililo Evropsko komisijo, da zadevo komentira preko tiskovnega predstavnika samega Borrella, Petra Stana, ki je neposredno zanikal, da je visoki predstavnik zunanje politike EU podpisal kakršno koli pismo podpore.

»Izjave in informacije, v katerih se trdi, da naj bi visoki predstavnik Josep Borrell napisal ali podpisal pismo argentinski sodnici v zvezi s preiskavo Martían Ville, so popolnoma napačne,« je dejal Stano.

Kot je v nadaljevanju povedal Borrellov tiskovni predstavnik, je Josep Borrell maja 2019, ko je bil španski zunanji minister, poslal pismo argentinskemu veleposlaniku v Španiji in španskemu veleposlaniku v Argentini »glede preiskave« Martína Ville.

»Te izmenjave so normalne v kontekstu zadev, povezanih s konzularno zaščito španskih državljanov,« je zatrdil Stano.

Ob tem je pripomnil, da je Borrell od španskega veleposlanika zahteval, naj se »vzdrži kakršnih koli dejanj, ki bi bila lahko tolmačena kot vmešavanje v sodni postopek« v Argentini.

Tako je Borrell prek tiskovnega posrednika (in ne osebno!) poskusil zanikati, da bi bil med podpisniki pisma podpore Villi, ki je bilo poslano argentinski sodnici, ki preiskuje španskega notranjega ministra iz sedemdesetih let za najmanj 13 kaznivih dejanj naklepnega umora, opozarja španski portal Eldiario.es.

Španski mediji poročajo, da država prvič narekuje obtožnico zoper visokega predstavnika Francovega režima za zločine, storjene v času tranzicije.

Sramotno je, da so se morale žrtve in njihovi svojci obrniti na čezoceansko državo po pomoč, namesto da bi bili te pomoči deležni vsaj v kakšni drugi evropski državi, članici Evropske unije, domnevno zavezani demokraciji in boju za človekove pravice.

Nato razočarano pristavijo, da se to žal ne dogaja v Španiji in ne na evropski celini, temveč v Latinski Ameriki.

Žal so zelo majhne, skoraj nične šanse, da bo obtoženega Rodolfa Martína Villo, nekdanjega ministra za notranje zadeve v vladi Adolfa Suáreza, ki očitno ima zaslombo in zaščitnika tudi v visokem predstavniku EK - kadar koli doletela roka pravice.

In zelo sramotno je, da so se morale žrtve in njihovi svojci obrniti celo na čezoceansko državo (Argentino) po pomoč, namesto da bi bili te pomoči deležni vsaj v kakšni drugi evropski državi, članici Evropske unije, domnevno zavezani demokraciji in boju za človekove pravice.

Delite članek