Višja inflacija, nižja rast: Finska centralna banka znižala napoved rasti zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu

Finska centralna banka je v torek znižala napoved gospodarske rasti za obdobje 2026–2028 in pojasnila, da napetosti na Bližnjem vzhodu povzročajo energetski šok, ki slabša gospodarske obete.

Po sedanjih napovedih naj bi finsko gospodarstvo v letu 2026 zraslo za 0,6 odstotka, kar je manj od 0,8 odstotka, napovedanega decembra. Rast naj bi se po napovedih v letu 2027 povečala na 1,4 odstotka, v letu 2028 pa na 1,5 odstotka.

Centralna banka je navedla, da je finsko gospodarstvo konec leta 2025 začelo okrevati, podprto z zasebno potrošnjo in naložbami, ter da se je rast nadaljevala v začetku leta 2026.

Vendar so od takrat naraščajoče cene energije poslabšale gospodarske obete.

»Energetski šok bo povzročil dvig cen, vendar bodo učinki na inflacijo v veliki meri odvisni od trajanja motenj v oskrbi z energijo. Stopnja brezposelnosti se bo letos začela zniževati,« je banka navedla v objavi vmesne napovedi.

Banka je navedla, da negotovost v zvezi z napetostmi na Bližnjem vzhodu, nadaljevanjem krize med Rusijo in Ukrajino ter spremembami v ameriški carinski politiki zamegljuje obete.

Finland’s downward spiral is accelerating. Gas prices are through the roof, inflation is eating away at everything, and the economy is collapsing. Meanwhile, our leaders keep sending billions abroad and begging for nuclear warheads.

Source: https://t.co/rBti0uL5xv pic.twitter.com/NQ0LvqhIoA

— Suomalaiset kenraalit (@KenraalitSuomi) March 24, 2026

»Kljub upočasnitvi naj bi se rast po napovedih nadaljevala. Vendar se lahko obeti v sedanjih svetovnih razmerah hitro spremenijo,« je dejal Juuso Vanhala, vodja oddelka za napovedovanje pri Finski centralni banki.

Napoveduje se, da se bo inflacija v letu 2026 povečala na 1,9 odstotka, nato pa se bo v letu 2027 znižala na 1,5 odstotka in proti koncu napovednega obdobja ponovno rahlo narasla na 1,8 odstotka.

Finland is in a deep depression — and worse is coming. Over 600,000 people in debt collection. Forced home sales up 16%. 1.5 billion euros seized last year alone. Families losing everything while politicians cheer for war abroad. This isn't a crisis — it's a collapse. pic.twitter.com/MHQ7xQ8GdK

— Suomalaiset kenraalit (@KenraalitSuomi) March 4, 2026

Po navedbah banke bo prekinitev dobave nafte in zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva povzročila zlasti dvig cen goriva na Finskem, pri čemer naj bi se učinki postopoma prenesli tudi na cene hrane in industrijskih izdelkov.

Napoved pa temelji na predpostavki, da bo energetski šok relativno kratkotrajen in da bo njegov širši vpliv na cene zmeren.

Stopnja brezposelnosti naj bi leta 2026 znašala 10,2 odstotka. Banka je navedla, da naj bi se razmere na trgu dela izboljšale z okrepitvijo gospodarskega cikla, pri čemer naj bi se brezposelnost znižala na 9,7 odstotka leta 2027 in na 9,2 odstotka leta 2028.

Napoved je vključevala tudi alternativne scenarije, ki kažejo na višjo inflacijo in šibkejšo rast. Po navedbah napovedi bi lahko daljše motnje v oskrbi z energijo povzročile hitrejše zvišanje cen in več let zavirale rast.

Združene države Amerike in Izrael so 28. februarja sprožili obsežne napade na Iran, kar je motilo svetovno pomorsko promet, povzročilo strmo zvišanje cen nafte in pretreslo svetovno gospodarstvo.