Venezuelska opozicija dogovorjena z »diktatorjem« Madurom: Še en polom evroameriškega intervencionizma

Se še kdo spomni napetih trenutkov, ko so po grožnjah ameriškega predsednika in številnih »spontanih protestih« v bližini meje z Venezuelo v tej državi pričakovali tujo intervencijo?

Se še kdo v Evropi, med državami, ki so kot legitimnega »predsednika« države »prepoznale« Juana Guaidója, danes spomni njegovega neuspelega državnega udara, nato pa bratskega objemanja tega t. i. predsednika z mafijci?

V Evropi mediji o dogajanju v Venezueli ne poročajo več zelo pogosto.

“It’s not the desired outcome. But the opposition doesn’t have a lot of options,” said @RussDallen, who follows #Venezuela closely as head of @Caracas_Capital. "And Maduro's ultimate goal is to defenestrate @JGuaido and get his gold back." @DAdams7308 https://t.co/10u6ZubbA2

— Caracas Capital (@caracas_capital) September 3, 2021

Tudi v Sloveniji ne, kjer je bil Juan Guaidó še pred samo dvema letoma ikona odpora proti komunizmu v bolj desno usmerjenih medijih, vse dokler niso bile objavljene njegove fotografije, na katerih se je prisrčno objemal z voditelji kolumbijskih mamilarskih kartelov ob ilegalnem prehodu venezuelsko-kolumbijske meje.

Kmalu zatem so v javnost pricurljale tudi informacije o tem, kako se je okoriščal z denarjem venezuelske države.

Ne samo to, Slovenija je Juana Guaidója celo »prepoznala« kot legitimnega predsednika države skupaj s še nekaj članicami EU.

To je bila pred dvema letoma ena od večjih napak Šarčeve vlade in vodje tedanje diplomacije Mira Cerarja.

Seveda pa tudi sedanje vladne stranke niso bile nič boljše – vse so podpirale sporno »prepoznavanje« neizvoljenega predsednika.

Šlo je za eklatanten primer vmešavanja v notranje zadeve Venezuele.

The US regime has put a mafia-style bounty on the head of the elected leader of Venezuela and set the stage for a Panama-style intervention.

It seeks to install Juan Guaido, an unelected marionette who has worked hand in glove with the Los Rastrojos narco gang in Colombia. pic.twitter.com/Rt5sg8oN8Q

— Max Blumenthal (@MaxBlumenthal) March 26, 2020

Potem je sledilo še več poskusov državnih udarov, v katere so bili vključeni tudi nekdanji ameriški marinci.

Vse to se je končalo neuspešno.

In nato so v Venezueli glavne opozicijske stranke te dni napovedale udeležbo na lokalnih volitvah, ki jih je vlada izvoljenega predsednika Nicolása Madura sklicala za letošnji november.

S tem so prekinili triletni bojkot volilnih procesov v državi zaradi manjka demokratičnih pogojev in domnevnih volilnih goljufij: »Venezuelski javnosti in mednarodni skupnosti sporočamo, da se bomo udeležili regionalnih in občinskih volitev 21. novembra 2021.«

Tako se je glasila torkova uradna izjava Enotnega demokratičnega omizja (MUD), ki od leta 2009 združuje glavnino opozicije proti Madurovi vladi.

MUD trenutno sestavlja sedem strank, med njimi je tako imenovana skupina 4G (stranke Najprej pravičnost, Demokratična akcija, Novi čas in Ljudska volja), ki predstavlja glavno in udarno jedro opozicije pod vodstvom bivšega predsednika parlamenta in samooklicanega začasnega predsednika države Juana Guaidója.

Tokrat celo kompromitirani Guaidó ne zahteva več bojkota volitev, čeprav vztraja pri stališču, da še danes niso zagotovljeni pogoji za njihovo demokratično izvedbo.

Ob tem odločitve o udeležbi na prihodnjih volitvah ni predstavil neverodostojni Guaidó, temveč socialdemokrat Henri Ramos Allup, veteran venezuelske politike in generalni sekretar Demokratične akcije.

O odločitvi opozicije je socialdemokratski voditelj dejal: »Če je v določenem trenutku koristno sodelovati, potem je treba sodelovati. Politika nima dogem in je posledica interpretacije dogajanj v določenem trenutku.«

Medtem se predstavniki opozicije v Mehiki pripravljajo na pogajanja z Madurovo delegacijo pod okriljem Norveške.

Maduro pa prav tako ni odstopil, niti po pritisku EU in ZDA in navkljub gospodarskim sankcijam, ki so terjale strahovit davek, njene posledice pa so bile nato v zahodnih medijih zmeraj pripisane izključno »komunizmu« Venezuele.

Tudi zato, ker je država veliko denarja iz naftnih vrelcev, ki bi sicer končal v žepih tujih lastnikov, raje razdelila med najbolj revne sloje prebivalstva.

Predsednik Nicolás Maduro je potezo opozicije pozdravil, ni pa ostal brez jedkega komentarja.

Representatives of Maduro and Venezuelan opposition to resume talks in Mexico pic.twitter.com/jy44cxLKi5

— Jowhar.com (@Jowharcom) September 3, 2021

Maduro je dejal, da si odločitev opozicije zasluži aplavz, poroča FAZ.

Nato pa dodal: »Jaz bom 21. novembra v svojem fotelju sedel s popcornom (pokovko, op. avt.), da bi videl Juana Guaidója na volitvah,« je dejal.

Guaidó se je takoj odzval na Twitterju, češ da pravih pogojev za fer volitve še vedno ni in da Maduro tudi s tem ne bo dobil legitimnosti, ki bi jo lahko dobil na novih predsedniških volitvah, ki pa jih je zavrnil in pred katerimi menda »beži.«

pic.twitter.com/qE4UnQQBMK

— Luci Dawn (@Judecca_CantoV) September 4, 2021

Toda res je tudi, da se je Guaidó samooklical za predsednika, čeprav sploh ni sodeloval na volitvah, kar je še veliko slabše...

Pomembno pa je, da je bila rešitev krize diplomatska in ne vojaška, za kar so navijali mnogi med ameriškimi in evropskimi »jastrebi«.

In pogovori opozicije in vlade se še vedno nadaljujejo, kar je pozitiven znak.

¡LADRÓN MALNACIDO! Juan Guaidó insiste en quedarse con el oro venezolano (+DECLARACIONES) https://t.co/KU4prvtOtc a través de @@lechuguinos_com

— @Josefr733 (@Revolucjose) September 4, 2021

Pritisk ZDA in EU je bil do neke mere tudi upravičen, toda v celoti gledano je jasno, da gre ob dogovoru opozicije in vlade v Venezueli v precejšnji meri za še en zgodovinski polom evropskega in ameriškega intervencionizma ter poskusa »spremembe režima«, ki sicer ostaja v ozadju še veliko večjega poraza zahodnih sil v Afganistanu.