Včerajšnji vrh EU: Sanje o prihodnosti brez brexita, pravljica o skupni obrambi?

Na vrhu EU včeraj v Bruslju najbolj odmevata izjava predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska o njegovih sanjah, da brexita ne bo, in izjava predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o skupni obrambi kot prebujeni Trnuljčici. Edini otipljivi rezultat za zdaj pa je dogovor o podaljšanju gospodarskih sankcij proti Rusiji.

Tusk je le nekaj dni po začetku pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU danes tik pred vrhom unije oživil razpravo o možnosti, da brexita ne bo.

"EU je bila zgrajena na sanjah, ki so se zdele nedosegljive," je dejal o tej možnosti. Ob tem je citiral besede Johna Lennona iz skladbe Imagine: "Lahko rečete, da sem sanjač, a nisem edini".

To možnost sta pred časom omenjala že francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, vendar pa je britanski minister za brexit David Davis na dan prvih pogajanj o brexitu odločno poudaril, da njegova država zapušča unijo.

Tuskov citat o sanjah in brexitu močno odmeva in ni povsod naletel na odobravanje. "Nisem sanjač in nisem edini," je dejal belgijski premier Charles Michel ter poudaril, da je čas za ukrepanje in gotovost, ne za sanje in negotovost.

Michel meni, da je treba spoštovati izbiro Združenega kraljestva, da je britanska premierka Theresa May v zelo težkem položaju in da britanska stališča resda niso jasna, vendar pa nima smisla ugibati o njih, saj je to izguba časa.

Voditelji so sicer danes podprli krepitev obrambnega sodelovanja, ki pa za zdaj ni zelo oprijemljivo. Gre za dogovor o vzpostavitvi "vključujočega in ambicioznega stalnega strukturiranega sodelovanja", znanega po angleški kratici Pesco.

V treh mesecih bodo članice pripravile skupen seznam meril in zavezujočih zavez, vključno z najzahtevnejšimi misijami in natančnim časovnim načrtom. Opredelili naj bi tudi konkretne projekte in pobude v podporo skupnim ciljem Pesca, so se dogovorili voditelji.

Tusk je ta korak označil za zgodovinskega, Juncker pa ga je komentiral z besedami, da se je zbudila "speča princesa lizbonske pogodbe".

Krepitev obrambnega sodelovanja namreč omogoča lizbonska pogodba, vendar se članice doslej niso odločile za to možnost. Eden glavnih razlogov je bila Velika Britanija, ki je nasprotovala tesnejšim vezem na tem področju.

Po odločitvi za brexit, po izvolitvi Donalda Trumpa, ki postavlja pod vprašaj ameriški prispevek k čezatlantski obrambi, in po nizu terorističnih napadov v Evropi se obrambno in varnostno sodelovanje vse bolj prebija v vrh prioritet EU.

Juncker je nujnost krepitve obrambnega sodelovanja ponazoril z nekaj statističnimi podatki: v EU je trenutno 178 različnih oborožitvenih sistemov, v ZDA le 30, v EU je 17 različnih vrst tankov, v ZDA samo ena.

Voditelji so tudi odločno obsodili nedavne teroristične napade ter izrazili pričakovanje, da internetna industrija razvije nove tehnologije v boju proti terorizmu. Ob tem so zagrozili z možnostjo uvedbe nove zakonodaje za ureditev tega področja.

Najbolj otipljiv rezultat tega vrha do zdaj je pričakovan dogovor o še šestmesečnem podaljšanju gospodarskih sankcij proti Rusiji, ker ta ne spoštuje mirovnih dogovorov iz Minska. Po novem bodo tako veljale do konca januarja.

Voditelji so tudi potrdili odločno podporo pariškemu podnebnemu dogovoru, ki kljub odstopu ZDA "ostaja temelj globalnih prizadevanj za učinkovito soočanje s podnebnimi spremembami", ter ponovili, da se o sporazumu ni mogoče vnovič pogajati.

Slovenski premier Miro Cerar ob robu vrha EU v Bruslju opozarja na pomen spoštovanja sodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki bo znana prihodnji teden. Ob prihodu na vrh je ocenil, da ima Slovenija pri tem veliko podporo.

Pozneje, po srečanju z voditelji držav Beneluksa, je premier po Twitterju izrecno izpostavil "jasno" skupno stališče Belgije, Nizozemske in Luksemburga glede mednarodnih zavez - da je odločitve sodišč treba spoštovati.

Slovenski premier je danes ob robu vrha v Bruslju o arbitraži že govoril tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Nemčija po neuradnih informacijah podpira stališče, da je treba arbitražne sodbe spoštovati.

O nemški podpori spoštovanju arbitražnih sodb danes poroča tudi spletni portal Siol.net. "Ohranjanje integritete mednarodne arbitraže je v skupnem interesu vseh držav. Članice EU morajo pri tem dajati dober zgled. Nemška zvezna vlada izhaja iz tega, da bosta obe partnerici EU odločitev arbitražnega sodišča uresničili v roku šestih mesecev, kot določa sporazum," piše Siol na podlagi odgovora iz Berlina na njihovo vprašanje o podpori izvrševanju odločitve.

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je danes v Bruslju hrvaška stališča glede arbitraže predstavil svoji politični družini, najvplivnejši evropski stranki, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), katere člana sta tudi Merklova in Juncker.

Hrvaška je leta 2015 odstopila od arbitražnega procesa, končna sodba zanjo ne bo zavezujoča, proces je bil "nepovratno kompromitiran", ta primer je zaprt, je Plenković ponovil znana hrvaška stališča.

Na vprašanje, kaj bo Hrvaška storila, če bo Evropska komisija priznala sodbo, Plenković poudarja, da je vprašanje meje dvostransko vprašanje in v glavnem vprašanje mednarodnega prava, le v manjših vidikih je povezano z evropskim pravnim redom.

Prvega dne vrha sicer še ni konec. Voditelji poskušajo sedaj doseči dogovor o postopku selitve agencij za zdravila in banke iz Združenega kraljestva. V petek pa bodo obdelali migracijske in gospodarske teme.