REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Včeraj smo pojedli zadnjega!« Madžarska ruši Orbanovo dediščino — z Orbanovimi metodami!

»Včeraj smo pojedli zadnjega!« Madžarska ruši Orbanovo dediščino — z Orbanovimi metodami!​​FIDESZ je pred volitvami opozarjal na resnico...Vir: X

V ponedeljek, 13. julija 2026, se je v parlamentu v Budimpešti zgodilo nekaj, česar Evropska unija v svoji zgodovini še ni doživela: poslanci so z 139 glasovi za in le 6 proti sprejeli sedemnajsto dopolnilo ustave, s katerim so predsednika republike Tamása Sulyoka odstavili sredi mandata — brez postopka obtožbe, brez odločbe ustavnega sodišča, zgolj z potezo peresa večine.

Pri tem se 54 poslancev glasovanja sploh ni udeležilo.

Predsednika republike Tamása Sulyoka so odstavili sredi mandata — brez postopka obtožbe, brez odločbe ustavnega sodišča, zgolj z potezo peresa večine.

Sulyok, nekdanji predsednik ustavnega sodišča, ki so ga poslanci leta 2024 izvolili za petletni mandat, velja za zvestega moža Viktorja Orbana, ki je aprila po šestnajstih letih izgubil oblast.

Njegov mandat se konča dan po uveljavitvi dopolnila; parlament bo nato izvolil novega predsednika — za prehodno obdobje do nove ustave, a največ za pet let.

Če Sulyok dopolnila ne podpiše v petih dneh, bo to namesto njega storil predsednik parlamenta, zoper njega pa bodo sprožili še postopek odstavlitve.

A odstavitev predsednika je le del svežnja. Isto dopolnilo:

-končuje mandat predsedniku ustavnega sodišča Péteru Poltu in odstranjuje vse ustavne sodnike, starejše od 70 let — štiri od petnajstih, vse Orbánove imenovance;

-uvaja 12-letno oziroma trimandatno omejitev poslanskega mandata, ki bo prizadela več kot polovico sedanje poslanske skupine Fidesza in jim preprečila kandidaturo na volitvah 2030;

-sodnikom omogoča pobudo za razrešitev predsednikov vrhovnega sodišča in nacionalnega pravosodnega urada;

-ustanavlja nacionalni urad za povrnitev in zaščito premoženja z obsežnimi pooblastili za boj proti korupciji.

Predsednik parlamenta ni bil edini, ki se je moral posloviti. Pred glasovanjem je vodja poslanske skupine Fidesza Gergely Gulyás napovedal odstop z besedami, da se na Madžarskem začenja politično tekmovanje, »s katerega je izključenih vsaj polovica poslancev«.

Fidesz in KDNP sta sejanje bojkotirala, ker — kot sta sporočila — »ne bosta sodelovala pri rušenju demokracije«.

Premier Péter Magyar, ki je s stranko Tisza na aprilskih volitvah slavil zmago z obljubo »menjave režima« in si zagotovil dvotretjinsko večino, je v uradni obravnavi dopolnila ustavo Fidesza označil za »ustanovno listino madžarske Cose Nostre«, Sulyoku pa očital dolg seznam molkov v raznih aferah — od izginotja stotin milijard iz centralne banke do pristranskosti tajnih služb.

In ko bo naslednjič kdo vprašal, ali so na Madžarskem že pojedli zadnjega ljudožerca, bo odgovor odvisen le od tega, kdo bo pravkar sedel za mizo.

To pa ni prva poteza te vrste. Junija je parlament sprejel šestnajsto dopolnilo ustave, ki mandat premiera omejuje na dva štiriletna mandata, šteta za nazaj od leta 1990.

Ker je edini človek, ki ga ta določba danes dejansko zadene, Viktor Orbán, ga je Fidesz poimenoval kar »Lex Orbán« — osebna in retroaktivna zakonodaja, s katero je bivšemu premieru de facto prepovedano, da bi se kadar koli vrnil na čelo vlade.

Normalna demokracija to počne drugače

In tu se začne problem.

Na Madžarskem — tako kot v vsaki normalni demokraciji — je predsednika republike mogoče odstaviti po zakonitem postopku: določeno število poslancev sproži obtožni postopek, in če na koncu dvotretjinska večina ustavnega sodišča ugotovi, da je predsednik kršil ustavo ali zakon, ga je mogoče razrešiti. To je eno od orodij uravnoteženja oblasti.

Natanko tako je Litva leta 2004 odstavila predsednika Rolandasa Paksasa — s postopkom, z obtožbo, z dokazi, z odločitvijo sodišča.

A to ni tisto, kar se dogaja na Madžarskem.

Kdor ruši Orbanovo dediščino z Orbanovimi metodami, ne ruši Orbanovega sistema — le prevzema njegovo upravljanje.

Novi madžarski večini se postopek obtožbe ni zdel potreben. Predsednika odstranjuje kar z ustavnim dopolnilom — ad hoc, brez pravdnega postopka, retroaktivno in po imenu.

Sulyok se je junija, še preden je bil osnutek sploh predložen, v potezi brez presedana obrnil na ustavno sodišče in Beneško komisijo Sveta Evrope; sodišče zadeve ni nikoli obravnavalo vsebinsko, ker se je sedem sodnikov izločilo zaradi nasprotja interesov.

Enako brez primere v EU je 12-letna omejitev poslanskih mandatov. Učinek je zlahka izračunljiv: opozicija sestoji iz strank, ki delujejo od leta 1989, in njeni predstavniki so bili večkrat ponovno izvoljeni, ker so jih volivci večkrat ponovno izvolili.

Nova vladajoča stranka pa je v parlament vstopila prvikrat — njeni politiki imajo, rečeno preprosto, »ničelno kilometražo«.

Omejitev, ki na papirju velja za vse, torej v praksi obglavi le eno stran političnega spektra. Enako velja za dvomandatno omejitev premierja, šteto retroaktivno od leta 1990: splošna norma z enim samim naslovnikom.

Personalizirana in retroaktivna zakonodaja sta dve stvari, ki sta v pravni državi nesprejemljivi — ne glede na to, kdo je na oblasti.

Nova večina seveda ni popolnoma brez argumentov.

Sulyok ni bil nevtralen arbiter: molčal je ob vsaki resni kršitvi prejšnjega režima, in po majski anketi centra 21 Research si 67 odstotkov madžarskih volivcev želi njegovega odhoda.

András Baka, nekdanji predsednik madžarskega vrhovnega sodišča, ki mu je Fidesz leta 2011 s podobno zakonodajno potezo predčasno skrajšal mandat, pravi, da je metoda upravičena, če vodi h k novemu ustavnemu redu: »V državi, kjer vlada pravna država, takšnih izrednih ukrepov ni mogoče uporabiti, toda Madžarska je bila pod Orbanom zajeta država.«

Menjava režima je legitimna. Obnova pravne države je nujna. A pravne države ni mogoče obnoviti z instrumenti, ki so pravno državo uničili.

Tudi del pravniške stroke — na primer Nóra Chronowski na Verfassungsblogu — dopolnilo razume kot izjemen, prehoden in namensko omejen instrument »obnove pravne države«: Sulyok ni izključen iz ponovne kandidature, volilna pravila za predsednika pa ostajajo nespremenjena.

Vlada torej pravi: ne rušimo demokracije, temveč rušimo zajeto državo, da bi demokracijo sploh lahko zgradili nazaj.

Toda ravno tu se skriva past.

Razumljivo je, da želi Madžarska odpraviti tiste posledice Orbanove vladavine, ki so državo spremenile v manj demokratično: podjarmjeno ustavno sodišče, lojalistične »marionete« na institucijah, ugrabljeno javno premoženje, prilagojeno volilno zakonodajo.

A zdi se, da to počnejo tako, da odpravljajo demokracijo samo.

Kot v tistem vicu, ko raziskovalec vpraša pripadnika oddaljenega plemena: »Ali so pri vas še ljudožderci?« — »Ne,« odgovori domačin, »včeraj smo pojedli zadnjega!«

Če posledice Orbanove vladavine odpravljaš z Orbanovimi metodami — s spreminjanjem ustave ad personam, z odstranjevanjem neugodnih funkcionarjev sredi mandata, z retroaktivnimi normami, s prepovedjo kandidature političnim nasprotnikom — potem to ni vrnitev v demokracijo, ampak nekaj čisto drugega.

Orbán je svoje »neliberalne« reforme prav tako utemeljeval z izjemnim mandatom volivcev in nujo po obračunu s prejšnjim sistemom.

Logika je ista, zamenjali so se le naslovniki. S prepovedjo kandidature bivšega premierja in polovice opozicijskih poslancev nova večina učinkovito odpravlja temelj ljudskega predstavništva: načelo, da se lahko kandidira vsak in da je lahko izvoljen vsak — tudi tisti, ki ga zmagovalci ne marajo.

To najbolje povzema Balázs Orbán, nekdanji politični direktor bivšega premierja: »Temni dan za Madžarsko. […] Vlada, ki se boji volivcev, se bo sčasoma začela bati tudi same demokracije.« Da je ta diagnoza pristranska, ni dvoma; da je neresna, pa žal tudi ne.

In Bruselj? Bruselj plača.

Namesto da bi opozoril, Evropska unija novo vlado nagrajuje. Konec maja sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in premier Magyar v Bruslju razglasila »zgodovinski preboj«: sprostitev 16,4 milijarde evrov evropskih sredstev — deset milijard iz sklada NextGenerationEU, 4,2 milijarde kohezijskih sredstev in 2,2 milijarde za akademsko svobodo, ob tem pa vrnitev madžarskih študentov v Erasmus.

Gre za natanko tista sredstva, ki so bila prejšnji vladi zamrznjena ravno zato, ker je rušila pravno državo: pod Orbánom je bilo skupaj zamrznjenih okoli 18 milijard evrov.

Vzorec je poznan: isto se je zgodilo na Poljskem, kjer je Komisija sredstva sprostila, ko je le nova vlada Donalda Tuska obljubila spremembe — tri leta pozneje poljski načrt za obnovo pravne države še vedno ni izveden, ugrabljeno ustavno sodišče pa ostaja nereformirano.

Sporočilo, ki ga Bruselj s tem pošilja, je nevarno: pojem pravne države očitno ni več vsebinski standard, temveč politično orodje. Če pravno državo ruši »naš«, dobiva milijarde; če jo ruši »tuj«, dobiva zamrznitve sredstev.

Tudi organizacije za človekove pravice tokrat niso navdušene: Amnesty International je opozoril, da ima Sulyok pravico do pravičnega postopka, Human Rights Watch pa je poseganje v ustavo označil za nekaj, kar »spominja na obdobje Fidesza«.

Sporočilo, ki ga Bruselj s tem pošilja, je nevarno: pojem pravne države očitno ni več vsebinski standard, temveč politično orodje.

Če pravno državo ruši »naš«, dobiva milijarde; če jo ruši »tuj«, dobiva zamrznitve sredstev.

Pomembna razlika med Orbanom in Magyarjem je tudi v tem, da sta imela precej drugačen odnos do vojne v Ukrajini.

In ker je to zelo pomembno vprašanje za EU se lojalnost Magyarja nagrajuje, tako kot se je finančno kaznovalo nasprotovanje Orbana.

Madžari so si z zamenjavo oblasti kupili mir pred EU.

Njihovi cilji so bili tudi legitimni, glede na avtokratsko vladavino Orbana, toda hkrati so prejeli finančno podkupnino, ki si jo je Magyar zaslužil tako, da je upognil hrbet, ko gre za vojno proti Rusiji, kjer je imel prav Orban - in zato dobil milijarde iz Bruslja ter dovoljenje za »lov na politične nasprotnike.«

Enakost pred zakonom in pravna varnost — dva temelja, na katerih naj bi Unija stala — se v taki aritmetiki izpišeta iz enačbe.

Madžarska ima danes vlado z največjo parlamentarno večino v svoji demokratični zgodovini — in to vlado, ki se ravno zaveda svoje moči, očitno najbolj skrbi, kaj se bo zgodilo, ko bo morala na proste in poštene volitve brez prednosti, ki si jih je pravkar zacementirala.

Ustavna kriza, ki se začenja, lahko traja leta.

Menjava režima je legitimna. Obnova pravne države je nujna. A pravne države ni mogoče obnoviti z instrumenti, ki so pravno državo uničili.

Kdor ruši Orbanovo dediščino z Orbanovimi metodami, ne ruši Orbanovega sistema — le prevzema njegovo upravljanje.

In ko bo naslednjič kdo vprašal, ali so na Madžarskem že pojedli zadnjega ljudožerca, bo odgovor odvisen le od tega, kdo bo pravkar sedel za mizo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke