V Strasbourgu o vladavini prava v Romuniji in izpustih CO2

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta ta teden v Strasbourgu bosta v središču pozornosti razprava o vladavini prava v Romuniji in glasovanje o ciljih za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz avtomobilov. Ob robu se pričakuje najava kandidature Finca Alexandra Stubba za vodilnega kandidata EPP za evropske volitve.

Evropski poslanci bodo v sredo ob navzočnosti romunske premierke Viorice Dancila razpravljali o sporni pravosodni reformi, ki je poleti sprožila val protivladnih protestov. V ponedeljek zvečer pa bo o tem govoril parlamentarni odbor za državljanske svoboščine s prvim podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom. Glasovanje je predvideno novembra.

Nekateri v parlamentu opozarjajo, da bi lahko bila Romunija za Poljsko in Madžarsko naslednja kandidatka za uporabo 7. člena pogodbe EU, ki se opisuje kot "jedrska možnost", ker v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici temeljnih evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija, svoboda in temeljne pravice.

Sporni so novi zakoni, ki so omejili pristojnosti specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji. Oslabitev protikorupcijskih pravil številnim poslancem omogoča, da se izognejo sodnim postopkom zaradi obtožb korupcije. Med njimi je tudi vodja vladajočih socialdemokratov Liviu Dragnea, ki je bil junija obsojen zaradi zlorabe položaja.

Ključna zakonodajna tema bo glasovanje o ciljih za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz avtomobilov in lahkih tovornih vozil. Parlamentarni odbor za okolje predlaga za cilj 45-odstotno zmanjšanje do leta 2030. Predlaga tudi, naj bo do leta 2030 40 odstotkov novih avtomobilov električnih oziroma hibridov. Razprava bo v torek, glasovanje pa v sredo.

Poročevalka za ta dosje Miriam Dalli prihaja iz vrst evropskih socialdemokratov, ki izpostavljajo potrebo po zagotovitvi tranzicije brez prevelikega negativnega socialnega učinka in opozarjajo, da je glavna ovira za potrditev ambicioznih ciljev konservativna EPP. Zeleni pa želijo še ambicioznejše cilje - 75 odstotkov do leta 2030.

Ta teden bo v Strasbourgu na vrsti tudi deseta v nizu razprav o prihodnosti Evrope, tokrat z estonskim premierjem Jürijem Ratasom. Na drugem oktobrskem plenarnem zasedanju bo gost romunski predsednik Klaus Iohannis, novembra nemška kanclerka Angela Merkel in danski premier Lars Lokke Rasmussen, decembra pa španski premier Pedro Sanchez.

Evropski poslanci bodo v torek razpravljali tudi o prihajajočem oktobrskem vrh EU in gostili črnogorskega predsednika Mila Djukanovića ter glasovali o preklicu 70 milijonov evrov predpristopne pomoči za Turčijo, ker ni napredka glede spoštovanja temeljnih evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija, človekove pravice in svoboda medijev.

Evropski liberalci bodo v torek izpostavili vprašanje omejevanja volilne pravice v nekaterih članicah EU. Ciper, Danska, Nemčija, Irska, Malta in Velika Britanija po njihovih navedbah svojim državljanom z bivališčem v tujini kratijo pravico do glasovanja na volitvah z utemeljitvijo, da na izseljence politične odločitve v njihovi državi izvora ne vplivajo.

Omejevanje ali kratenje volilne pravice državljanom, ki živijo v tujini, je kršenje temeljne svoboščine - prostega gibanja oseb, ki lahko vpliva tudi na izid evropskih volitev maja prihodnje leto, opozarjajo liberalci, ki pričakujejo od Evropske komisije in Sveta pojasnila, kako bodo ukrepali.

Ob robu zasedanja pa se v torek v Strasbourgu pričakuje tudi, da bo bivši finski premier Alexander Stubb najavil kandidaturo za vodilnega kandidata EPP za evropske volitve. Doslej je kandidaturo napovedal vodja politične skupine EPP Manfred Weber. Francoz Michel Barnier pa je pred dnevi sporočil, da za to vlogo ne bo kandidiral.