V Nemčiji vse večja rast neonacističnega in islamističnega terorizma

Nemško pravosodje in policija opozarjata na vse večjo prisotnost ekstremističnih islamistov, povezanih s terorističnimi skupinami, kar vpliva tudi na porast števila neonacističnih, skrajnodesničarskih skrajnežev v Nemčiji.

Prva obletnica »tedna terorja«

Lanski julij je Nemčijo pretresal t. i. »teden terorja«, ko so se v različnih krajih v roku tedna dni zgodili štirje teroristični incidenti.

Tako je 18. julija azilant (afganistanskega ali pakistanskega rodu, neopredeljive starosti) na vlaku v bližini Würzburga z nožem in sekiro napadel potnike. Na vladu je ranil štiri ljudi, od tega dva huje. Storilec je nato pobegnil iz vlaka in v bližini še huje ranil sprehajalko, preden ga je policija dohitela. Ker jih je hotel napasti, so ga ustrelili. V preiskavi njegovega stanovanja so našli ročno naslikano zastavo Islamske države, kot tudi poslovnilno pismo njegovemu očetu.

22. julija je v bližini nakupovalnega središča Olympia v Münchnu iransko-nemški osemnajstletnik izvedel strelski pohod. Ubil je devet ljudi in ranil še drugih 36. Policija se je takoj odzvala na situacijo in uspela najti storilca. Slednji je nato storil samomor. Poznejša preiskava je pokazala, da je bil najstnik šiitskega rodu, a je napad storil zaradi obsedenosti z Andersom Breivikom. Sam sebe je smatral za nacionalista in arijca. Večina njegovih smrtnih žrtev je bila turškega, sintskega ali romskega rodu.

Čez dva dni se je sirski begunec razstrelil pri vhodu na prizorišče glasbenega festivala v Ansbachu. Poleg samomorilskega napadalca, ki je umrl, je bilo v napadu ranjenih še petnajst drugih ljudi, od tega štirje hudo. Nemška policija je med njegovimi osebnimi stvarmi našla dokaze, da je bil v neposrednem kontaktu z drugimi pripadniki Islamske države in je načrtoval več napadov. Izkazalo se je, da je bomba predčasno eksplodirala, ko jo je mislil le podtakniti in se nato umakniti.

Istega dne je drugi sirski azilant v Reutlingnu z nožem ubil svojo intimno prijateljico poljskega rodu in hkrati ranil še dva druga delavca v trgovini, kjer je delala njegova spremljevalka. V nastali zmedi je bil nato storilec po nesreči zbit in nato prijet s strani policije. Medtem ko policija ta primer obravnava kot osebno obračunavanje, ki ni povezano s političnimi motivi, je ta primer poglobil protimigrantsko stališče v Nemčiji, kar je pozneje privedlo tudi do sprememb do uradne nemške politike glede sprejemanja novih migrantov.

Okoli 700 islamistov v Nemčiji

Načelnik Zvezne kriminalistične policije (BKA) Holger Münch je prejšnji teden tako ocenil, da se trenutno v Nemčiji nahaja 690 islamistov, ki so potencialno pripravljeni in motivirani storiti teroristične napade. Posledično slednji predstavljajo največjo teroristično grožnjo državni ureditvi, medtem ko sta levičarski in desničarski terorizem manjša problema: »Na levičarski sceni, (nemške zvezne) države trenutno ocenjujejo, da je njihovo število možno prešteti na prste ene roke. Na desničarski sceni, je številka v nižjih dvomestnih števkah«.

München je opozoril, da se islamistični ekstremizem vse hitreje širi (še letošnega februarja so njihovo število cenili le na 600 skrajnežev), kar lahko spodbudi tudi porast desničarskega terorizma: »V nasprotju s trenutnim levičarsko kriminaliteto, trenutno lahko vidimo nevarnost vzpostavitve terorističnih struktur na desničarskem polu. V zadnjih dveh letih je tematika migracije privedla do opazne radikalizacije. Veliko število kriminalnih dejanj, usmerjenih proti azilantskim domovom, v letih 2015 in 2016, to dokazuje.« 

Teroristi na sodiščih

To sredo je višje regionalno sodišče v Düsseldorfu obsodilo nemškega salafista na zaporno kazen petih in pol leta. Sven Lau, ki se je v islam spreobrnil v najstniških letih, je bil spoznan krivega podpore teroristične skupine Jamva, ki je aktivna v Siriji in je lani prisegla zvestobo Islamski državi (predhodno je delovala pod okriljem Al Kaide).

Lau, ki je bil decembra 2015 aretiran, je leta 2013 rekrutiral dva salafista v Nemčiji, da sta se odpravila na sirska bojišča. Prav tako je v Sirijo poslal denar kot tudi opremo (med drugim tudi opremo za nočno gledanje). Tožilstvo je tako dokazalo, da je bil Lau eden najpomembnejših kontaktov skupine v Nemčiji. 

Kot že rečeno, je leta 1999 prestopil v islam in je bil v preteklosti najbolj znan kot vodja t. i. šarijske policije, ki je leta 2014 »patruljirala« po mestu Wuppertal in poskušala uveljaviti šariatsko pravo (glede pitja alkohola, iger na srečo in poslušanja glasbe).

Trenutno pa se na münchenskemu sodišču končuje procest proti pripadnici skrajnodesničarske skupine Nacionalsocialistično podzemlje (NSU). Trojica pripadnikov skupine je na sojenju zaradi številnih kriminalnih dejanj, ki so bila storjena med leti 2000 in 2007: tako naj bi umorili 10 ljudi, izvedli dva bombna napada in oropali številne banke. Od trojice je danes živa le še Beate Zschäpe, ki je tudi glavna »zvezda« sodnega procesa. Preostala dva najbolj aktivna pripadnika skupine (Uwe Böhnhardt in Uwe Mundlos) sta novembra 2011 storila samomor, da bi se izognila aretaciji po neuspelem ropu banke. 

Poleg Zschäpejeve je hkrati sojen tudi Ralf Wohlleben, nekdanji član skrajnodesničarske Nacionalne demokratične stranke Nemčije (NPD) ter trije drugi člani skrajnodesničarskih gibanj. 

Skoraj trinajst tisoč neonacistov

Skrajni islamisti, katerih število je relativno majhno, so v zadnjih letih storili več terorističnih napadov, kot desničarji, katerih število je neprimerno večje. 

Nemške oblasti tako ocenjujejo, da se v državi trenutno nahaja okoli 12.800 pripadnikov različnih skrajnodesničarskih skupin, t. i. rajhovskih državljanov (ki zavračajo legitimnost sodobne Nemčije in se sklicujejo na veljavnost zakonodaje Tretjega rajha), ki so potencialno pripravljeni storiti dejanja izjemnega nasilja, vključno s terorističnimi napadi. 

Rajhovski državljani (Reichbürger) niso enotna povezana skupina, ampak je širša skupina ljudi, katere druži pripadnost isti ideologiji. Nemško zvezno policijo skrbi predvsem dejstvo, da je med temi tisoči rajhovskih državljanov vsaj 800 skrajnih desničarjev, ki so pripravljeni storiti nasilna kazniva dejanja. Pri tem opozarjajo, da so nekateri izmed njih zaposleni v policiji ali v oboroženih silah.