V Avstriji v nedeljo predčasne parlamentarne volitve

V Avstriji bodo v nedeljo predčasne parlamentarne volitve, na katerih se zmaga in kanclerski položaj obeta ljudski stranki (ÖVP) oziroma njenemu vodji Sebastianu Kurzu. Redne volitve bi morale biti jeseni prihodnje leto, a je razpad velike koalicije med socialdemokrati (SPÖ) in ÖVP privedel do predčasnih volitev.

Predčasne parlamentarne volitve v Avstriji niso izjema. Tokratne bodo že osme po drugi svetovni vojni.

Za vstop v 183-članski nationalrat se bo v nedeljo potegovalo 16 strank, čeprav nekatere od njih ne bodo nastopale na zvezni ravni, ampak samo v posameznih deželah. Za vstop v avstrijski parlament mora stranka preseči štiriodstotni volilni prag.

Osrednje teme predvolilne kampanje so bile begunci, integracija in gospodarstvo. Tik pred volitvami je dogajanje zasenčila afera Facebook z lažnimi profili, ki naj bi nastali v vrstah socialdemokratov, a je vodstvo stranke odločno zanikalo, da bi bili kakorkoli vpleteni v afero.

Po razkritju afere je ÖVP v zadnjih javnomnenjskih raziskavah utrdila svoje vodstvo in napovedujejo ji, da bo na volitvah dobila okoli 33 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je s 27 odstotki podpore uvršča SPÖ. Svobodnjaki naj bi dobili približno 25 odstotkov glasov, stranka Neos pet odstotkov, Zeleni in Lista Pilz pa okoli štiri odstotke.

Na volitvah leta 2013 so največ glasov dobili socialdemokrati, in sicer 26,82 odstotka. Sledili so ÖVP z 23,99 odstotka, FPÖ z 20,51 odstotka, Zeleni z 12,42 odstotka, Team Stronach s 5,73 odstotka in Neos s 4,96 odstotka glasov podpore.

Večina meni, da je najbolj verjetna koalicije ÖVP in FPÖ s Kurzem kot kanclerjem, sploh če bo ÖVP postala najmočnejša stranka v nationalratu.

Svobodnjaki so že bili v avstrijski vladi, in sicer leta 2000, ko je stranko vodil razvpiti Jörg Haider. Zaradi sodelovanja svobodnjakov v vladi je EU proti Avstriji tedaj uvedla sankcije, ostro so protestirali tudi v Izraelu. Tokrat takšen protest zaradi vstopa FPÖ v vlado ni verjeten, po eni strani zaradi tega, ker je stranka nekoliko omilila svoja stališča, in predvsem ker so po vsej Evropi kot gobe po dežju nastale številne podobne populistične stranke; nekatere so celo na oblasti.

Najmanj verjetno naj bi bilo po mnenju poznavalcev nadaljevanje sedanje koalicije med SPÖ in ÖVP, ne glede na to, ali bi kanclerki položaj zasedel Kern ali Kurz. Nekaj možnosti ima tudi koalicija med SPÖ in FPÖ, čeprav Kern ne velja za zagovornika tovrstne koalicije. Možna je tudi tristrankarska koalicije med ÖVP, Zelenimi in Neosom ali SPÖ, Zelenimi in Neosom.

Po drugi svetovni vojni sta obe največji stranki doslej skupaj vladali že 45 let. Z izjemo koalicije med ÖVP in FPÖ med letoma 2000 in 2006 je kancler od leta 1970 vedno prišel iz vrst socialdemokratov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Volišča bodo odprta različno, saj se občine lahko svobodno odločajo o času odprtja in zaprtja volišč. Prva volišča bodo tako vrata odprla ob 6. uri, zadnja se bodo zaprla ob 17. uri. Kmalu zatem naj bi objavili prve volilne projekcije. Objava prvih uradnih rezultatov je predvidena za okoli 19.30, končne uradne rezultate bodo objavili v četrtek, 19. oktobra, ko bodo prešteli še glasovnice, prispele po pošti.

Volilno pravico imajo avstrijski državljani, ki so na dan volitev starejši od 16 let. Po zadnjih podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je volilnih upravičencev 16,4 milijona.

Volilna udeležba na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 je bila 74,9-odstotna.

Tokratne volitve v Avstriji bodo opazovali mednarodni opazovalci; Ovsejev urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) bo poslal šest članov, Južna Koreja pa bo kot partnerska država Ovseja v Avstrijo napotila osem svojih predstavnikov.