Ustavno sodišče Španije suspendiralo zasedanje katalonskega parlamenta

Ustavno sodišče Španije je zato, da bi preprečilo razglasitev enostranske odcepitve Katalonije od Španije suspendiralo zasedanje katalonskega parlamenta. Mediji medtem poročajo o vse bolj razdeljeni Španiji - pa tudi Kataloniji, kjer je tiho večino strah povedati svoje mnenje. 

Po pisanju španskega časnika "El Pais" je bila odločitev o suspenzu dela katalonskega parlamenta sprejeta takoj zatem, ko je bila sklicana naslednja seja parlamenta, ki na bi bila v ponedeljek. Na tem zasedanju naj bi se poslanci seznanili z rezultati referenduma, po zakonu o referendumu pa na bi nato imeli dva dni časa, da razglasijo neodvisnost Katalonije. Katalonska socialistična stranka je sicer pravno izpodbijala sejo parlamenta.

Predsednik španske vlade Mariano Rajoy je danes pozval voditelja katalonskega parlamenta Carlesa Puigdemonta, da naj odstopi od načrtov za enostransko razglasitev neodvisnosti te regije od Španije, da bi tako preprečil "še večje zlo." Španska vlada pa je katalonske voditelje pozvala, da naj se "vrnejo na zakonito pot, ki je nikoli ne bi smeli zapustiti."

Razglasitev neodvisnosti naslednji teden ?

Predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je sicer že večkrat napovedal, da bo Katalonija neodvisnost razglasila v prihodnjih dneh. Sam je dejal, da naj bi katalonska vlada "ukrepala ob koncu tedna ali v začetku prihodnjega tedna". Hkrati je opozoril, da bi bilo morebitno posredovanje vlade v Madridu napaka.

Katalonski voditelj je napovedal, da bodo katalonske oblasti neodvisnost razglasile 48 ur po uradnem preštetju vseh glasov nedeljskega referenduma. “Štetje se bo najverjetneje zaključilo, ko bomo do konca tedna prejeli glasove iz tujine,” je dejal premier Katalonije. “To bomo storili čez konec tedna ali v začetku prihodnjega tedna.” 

Po nekaterih napovedih naj bi predsednik regionalne vlade katalonski parlament nagovoril v ponedeljek, ko naj bi bili razglašeni rezultati referenduma, kar pomeni, da bi morala biti neodvisnost razglašena nekje do srede naslednjega tedna. Na očitke, da katalonska stran zavlačuje v želji, da bi sprožila reakcijo Španije, odgovarja, da so si vselej želeli miren referendumski proces in da si niso želeli policijskega nasilja.

Zoper očitke, da z referendumom kršijo ustavo, je katalonski premier odgovoril, da nobene družbe s silo in pretepanjem ne bi smeli siliti v status quo, ki ga noče. “To se lahko reši zgolj z demokracijo,” pravi Puigdemont. “Ljudje ustavo tolmačijo kot biblijo, češ da vsebuje absolutne resnice, da je pomembnejša od volje ljudstva. Smo del Španije, a imamo pravico do oblikovanja lastne države. Prebivalstvo si to zelo jasno želi in temu, menim, ne more nihče več oporekati.”

Ocenil je, da je bila udeležba nižja od 50 odstotkov volilnih upravičencev, ker so španske oblasti glasovanje onemogočale. “S tistimi, ki so oddali glas, in tistimi, ki so prišli na volišča oddati glas, a so jim to preprečili, bi krepko presegli 50 odstotkov.” Hkrati je razočaran nad reakcijo EU. “Tako nesorazmernega in brutalnega nasilja nismo videli od smrti diktatorja Franca,” je še dodal. Kritiziral je tudi ravnanje španskega kralja, ki je v torek v prvem odzivu na dogajanje ob referendumu o neodvisnosti Katalonije dejal, da katalonski voditelji delujejo "povsem zunaj vladavine prava in demokracije" in ocenil, da je španska vlada morala ubraniti "ustavni red Španije." 

V skladu s 155. členom španske ustave, ki ga doslej še nikoli niso uporabili, lahko vlada pokrajino prisili k spoštovanju ustavnih obveznosti, če jih ta krši ali če "resno ogroža splošne interese države". to pomeni, da bi Katalonija lahko začasno izgubila svoja pooblastila in svojo avtonomijo v okviru Španije.

Nekateri izjave katalonskega voditelja, ki je ob zadnjem nastopu govoril katalonsko in špansko, vidijo tudi kot primer "kupovanja časa". Zaostrovanje odnosov bo namreč nujno imelo tudi gospodarske posledice, ki ne bodo mahne, saj Katalonija prispeva več kot petino v bruto nacionalni dohodek Španije. 

Utišana večina in Rajoyeva "jedrska opcija"

V Washington Postu medtem opozarjajo, da ima Katalonija res potencial, da se spremeni v "resnično krizo za Španijo in Evropo." Pri tem pa postaja vse bolj razdeljena ne samo Španija, pač pa tudi - Katalonija. 

"Katalonija je razdeljena. Španija je razdeljena. Govor kralja Felipea VI je bil neprimeren. Govoriti bi moral v obeh jezikih, saj končno tekoče govori katalonsko in je princ Barcelone. Moral bi pozvati k dialogu med obema stranema, toda raje je bil trdno na strani vlade," ocenjuje Federiga Bindi, ki študira mednarodne odnose na španski izpostavi Univerze Johns Hopkins.

Po drugi strani pa tudi prizori ki kažejo ljudi, ki mahajo s katalonskimi zastavami, ne dajejo prave slike stanja v kataloniji. Veliko Kataloncev, ki se z neodvisnostjo ne strinjajo - in teh sploh ni malo, po anketah javnega mnenja naj bi jih bilo celo več kot zagovornikov neodvisnosti - namreč sploh ne more povedati svojega mnenja. Kot poroča Washington Post, je "Ironija v tem, da imajo številni Katalonci, ki se ne strinjajo z odcepitvijo občutek, da so njihovo regijo ugrabili politiki, ki si prizadevajo za ozek, brezkompromisen načrt". "Popolnoma so nas utišali. Ustvarili so klimo, v kateri vsak, ki se ne strinja z njimi, ne obstaja in je diskreditiran. In res je veliko ljudi, ki so povsem tiho. Največji problem, ki ga vidim, so te razpoke, ki so bile ustvarjene - razpoke s Španijo in delitve bed Katalonci," opozarja filmska režiserka Isabele Coixet. 

V Španiji se sedaj sprašujejo, ali se bo predsednik španske vlade Mariano Rajoy odločil za "jedrsko opcijo" in na podlagi člena 155. ustave Španije razpustil katalonski parlament in vlado. Vendar bi v tem primeru Rajoy lahko tvegal tudi svojo politično prihodnost, če njegova vlada ne bi preživela glasovanja o zaupnici. Ob tem pa bi tiha večina Kataloncev, ki doslej niso podpirali neodvisnosti, lahko pričela spreminjati svoje prepričanje, ocenjuje Washington Post.