REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

USS Liberty: 57 let molka, prikrivanja in ameriške podrejenosti izraelskim interesom

USS Liberty: 57 let molka, prikrivanja in ameriške podrejenosti izraelskim interesom

Pred nekaj dnevi je republikanski kongresnik Thomas Massie na družbenem omrežju X napovedal, da bo v predstavniški dom vložil zakonodajo, ki bi prisilila razkritje vseh klasificiranih dokumentov o izraelskem napadu na ameriško vojaško ladjo USS Liberty (Svoboda) leta 1967.

Massie je zadevo ubesedil ostro: Washington naj končno da prednost ameriškim življenjem pred obsežnim prikrivanjem, ki ga zahteva »sionistični režim«.

Njegova napoved ni le zgodovinska korekcija – je neposreden napad na več desetletij trajajoči konsenz, po katerem ZDA nikoli ne smejo resno dvomiti o izraelski različici dogodkov, četudi so bili v napadu ubiti ameriški vojaki.

Kaj se je zgodilo 8. junija 1967?

USS Liberty (AGTR-5) je bila tehnična raziskovalna ladja, v resnici pa ladja za obveščevalne operacije (SIGINT) pod nadzorom Nacionalne varnostne agencije (NSA).

Med šestdnevno vojno med Izraelom in arabskimi državami je ladja plula v mednarodnih vodah ob severni obali Sinajskega polotoka, približno 12 do 25 milj od obale.

USS Liberty ni zgolj tragična zgodba iz leta 1967; je živo pričevanje o tem, kako daleč so ZDA pripravljene iti, da zaščitijo zaveznika, ki je napadel njihovo lastno plovilo. je sporočilo ameriške elite lastnim državljanom in pravi: vaša življenja so manj vredna od političnega udobja v Tel Avivu.

8. junija 1967, ob 14.05 po lokalnem času, so jo brez predhodnega opozorila napadli izraelski lovci-bombniki, ki so izvedli šest obletov s strojničnim ognjem in napalmom.

Nekaj minut pozneje so se približali trije izraelski torpedni čolni in izstrelili pet torpedov; eden je zadel desni bok ladje in v njej naredil luknjo, široko 39 čevljev (okoli 12 metrov).

V napadu je bilo ubitih 34 ameriških mornarjev in civilnih analitikov NSA, 171 pa jih je bilo ranjenih.

Ladja je ostala na površju le po zaslugi izjemnih prizadevanj posadke.

Izraelski piloti so sporočali poveljnikom, da gre za ameriško ladjo.

Nič zato, napadite jih, so dobili odgovor svojih poveljnikov, je poročal izraelski časnik Haretz.

Izrael se je takoj opravičil in trdil, da je šlo za »napako v megli vojne«, da so ladjo zamenjali za egipčansko transportno ladjo El Quseir.

Razlago je sprejela administracija predsednika Lyndona B. Johnsona, čeprav so številni viri, vključno s takratnim državnim sekretarjem Deanom Ruskom, izražali dvom.

Rusk je leta 1991 zapisal: »Nikoli nisem bil zadovoljen z izraelsko razlago. Njihov vztrajen napad, da bi onemogočili in potopili Liberty, izključuje naključje ali napako razburjenega lokalnega poveljnika. Ta napad je bil sramoten.«

Prikrivanje iz Bele hiše in Pentagona

Kljub očitnim protislovjem v izraelski različici – ladja je plula pod veliko ameriško zastavo, na njenem trupu je bila jasno vidna oznaka »GTR-5«, vreme je bilo jasno – je administracija Johnsona zavrnila kakršno koli resno neodvisno preiskavo.

Po besedah kapetana Warda Bostona, višjega pravnega svetovalca vojaškega sodišča, ki je preiskovalo incident, sta predsednik Johnson in obrambni sekretar Robert McNamara poveljniku admiralu Isaacu Kiddu naročila, da mora zaključek sodišča predhodno določiti: napad je bil »napaka v identifikaciji«, kljub »prepričljivim dokazom o nasprotnem«.

Boston je v poznejši izjavi pod prisego povedal, da je bilo sodišče »politizirana farsa s predhodno določenimi zaključki, ki so morali opravičiti Izrael«. Preiskava je trajala le pet dni – ob primerjavi z devetmesečno preiskavo napada na USS Cole, kjer je bilo ubitih 17 Američanov.

Boston je trdil, da so transkripte sodišča pred uradno objavo spremenili, izbrisali pa so tudi pričevanje poročnika Lloyda Painterja o tem, da so izraelski torpedni čolni namerno s strojnicami napadali reševalne splave.

Boston je tudi trdil, da so transkripte sodišča pred uradno objavo spremenili, izbrisali pa so tudi pričevanje poročnika Lloyda Painterja o tem, da so izraelski torpedni čolni namerno s strojnicami napadali reševalne splave.

Ena najbolj mračnih plati zgodbe je vloga ameriških oblasti med samim napadom. Ko je Liberty poslala klic na pomoč, sta letalonosilki USS Saratoga in USS America poslali v zrak reševalne lovce.

Ti so bili dvakrat poklicani nazaj – ne po ukazu vrhovnega poveljnika 6. flote, temveč neposredno iz Bele hiše. Po navedbah preživelih in nekaterih virov iz vojske naj bi ukaz za vrnitev dal osebno predsednik Johnson ali McNamara.

Posadka je bila tako prepuščena napadu več kot 17 ur, preden so jo končno rešili.

»Gag order«: Preživeli so morali molčati

Posadki USS Liberty so po napadu izdali stroge ukaze molka. Preživeli niso smeli govoriti z novinarji, družinami ali celo med seboj o tem, kar so doživeli. Larry Bowen, preživeli in prejemnik medalje Purple Heart, je leta 2024 pričal pred odborom zakonodajalcev v New Hampshire: »Nikoli nisem imel priložnosti povedati ameriški javnosti, kaj se je zgodilo. Naša vlada nam ni prišla na pomoč. Naša vlada nam je naložila ukaz molka, da ne smemo govoriti o tem, in nam grozila z zaporom in kaznimi, če bi to storili.«

Bryce Lockwood, takratni vodnik artilerije, danes upokojeni baptistični pastor, je pred istim odborom povedal: »Vsak protokol, zasnovan za zaščito pred nesrečami, je bil kršen. Uporabili so neoznačena letala. Motili so našo frekvenco za klic na pomoč. S strojnicami so obstreljevali naše reševalne splave. Nismo bili v bojni coni, bili smo v mednarodnih vodah.«

Poleg groženj vojaškim preživelim je sistematično potekalo tudi brisanje dokazov.

Po besedah preživelega Phila Tourneyja so po 17 urah, ko so hudo ranjene prepelali s ladje, preostalim mornarjem ukazali, naj plujejo na Malto namesto na bližnjo Kreto, verjetno v upanju, da bi ladja potonila in s tem izginili dokazi.

Zakaj mainstream mediji molčijo?

USS Liberty ni le zgodovinska anomalija; je test za ameriške medije in njihovo pripravljenost kritizirati Izrael. Čeprav je šlo za najhujši napad na ameriško plovilo po drugi svetovni vojni, o njem v ameriških osrednjih (mainstream) medijih skorajda ne slišimo.

Zakaj?

Prvič, zgodba neposredno postavlja pod vprašaj izraelsko različico in s tem celoten ameriško-izraelski odnos. Vsak resen novinarski poseg v to temo takoj naleti na dobro organizirane skupine, kot sta ADL in CAMERA, ki vsako dvomljivo besedo označijo za »antisemitizem« ali »zaroto«.

Tako se uredniki raje izognejo temi, da ne bi tvegali obtožb.

Deklasificirani dokumenti – med njimi tisti, ki jih je razkril Edward Snowden – kažejo, da NSA še vedno skriva ključne podrobnosti o napadu.

Drugič, deklasificirani dokumenti – med njimi tisti, ki jih je razkril Edward Snowden – kažejo, da NSA še vedno skriva ključne podrobnosti o napadu.

The Intercept je leta 2017 objavil dva klasificirana dokumenta, ki razkrivata, da je bila informacija o Liberty še leta 2006 na seznamu najstrožje zaščitenih vsebin.

Kadar državna tajnost in medijski strah delujeta roko v roki, resnica nima možnosti.

Tretjič, nezahodni mediji – kot je Al Jazeera, ki je leta 2014 posnela dokumentarec »The Day Israel Attacked America« – so to temo obravnavali veliko pogosteje in kritičneje.

Zahodni mediji pa te vsebine pogosto zavračajo kot »propagando«, ne da bi se resno soočili z dejstvi, ki jih postavljajo pod vprašaj. Ruski avtorji in analitiki so v svojih delih prav tako opozarjali na sumljive okoliščine napada, pri čemer so izpostavljali, da je bilo uničenje ladje verjetno namerno, da bi preprečilo ameriško prisluškovanje izraelskim vojaškim načrtom.

Kaj zahteva Massie in zakaj?

Thomas Massie s svojo zakonodajo zahteva popolno deklasifikacijo vseh dokumentov o USS Liberty. Njegov cilj ni le zgodovinska pravičnost za mornarje, ampak neposreden politični izziv: dokazati, da Washington že desetletja svojo politiko podreja interesom Izraela, tudi ko gre za življenja ameriških vojakov.

Massie v svoji retoriki uporablja izraz »sionistični režim«, kar v ameriški politiki velja za tabu.

A ravno ta jezik razkriva globoko razočaranje dela ameriške javnosti nad tem, da se izraelska politična moč v Washingtonu dojema kot nepremagljiva.

Preživeli Libertyja že desetletje zahtevajo kongresno preiskavo, ki bi jim dovolila javno pričati – to, kar je zagotovljeno vsaki drugi ameriški posadki, napadeni po drugi svetovni vojni.

Preživeli Libertyja že desetletje zahtevajo kongresno preiskavo, ki bi jim dovolila javno pričati – to, kar je zagotovljeno vsaki drugi ameriški posadki, napadeni po drugi svetovni vojni.

USS Liberty ni zgolj tragična zgodba iz leta 1967; je živo pričevanje o tem, kako daleč so ZDA pripravljene iti, da zaščitijo zaveznika, ki je napadel njihovo lastno plovilo.

Če je resnica o Libertyju še vedno zakopana pod tonami zaupnih dokumentov, grožnjami preživelim in medijskim molkom, potem to ni le zgodovinska krivica – je zrcalo sedanje ameriške zunanje politike.

In dokler kongresniki, kot je Massie, ne uspejo prebiti zidov tajnosti, bo sporočilo ameriškim vojakom in državljanom jasno: vaša življenja so manj vredna od političnega udobja v Tel Avivu.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke