UNESCO: Turčija ni podala garancij glede Hagije Sofije, po Grčiji ob spuščenih zastavah zadoneli zvonovi cerkva  

Uradna Ankara še ni obvestila Organizacijo OZN za izobraževanje, kulturo in znanost (UNESCO) o garancijah, da bo znamenita katedrala Hagija Sofija, nekoč največja pravoslavna cerkev na svetu, ki je bila na pobudo turškega predsednika Erdogana nedavno znova spremenjena v mošejo, ohranjena kot kulturni spomenik.

In to kljub temu, da je UNESCO takšne garancije od turške vlade zahteval, v Hagiji Sofiji pa so medtem že prekrili pomembne krščanske simbole in freske ter pričeli z molitvami 5-krat na dan.

»Še vedno nismo dobili popolne informacije. Pristop cerkvi je eno od številnih vprašanj, vključno z obvarovanjem strukturalne identitete in notranjih elementov, metodami upravljanja in drugimi vprašanji,« je dejal tiskovni predstavnik UNESC-a za rusko tiskovno agencijo TASS.

»UNESCO je izrazil najbolj globoko obžalovanje zaradi odločitve Turčije, da spremeni status Hagije Sofije brez predhodnega dialoga. Ponavljamo našo zaskrbljenost zaradi potencialnih posledic te odločitve na univerzalne vrednote tega mesta in pozivamo k takojšnjemu dialogu,« so sporočili iz te specializirane organizacije OZN potem, ko so Hagijo Sofijo po 86 letih, ko je bila muzej, znova spremenili v mošejo.

O usodi Hagije Sofije bodo razpravljali tudi na naslednjem sestanku Odbora o svetovni kulturni dediščini.

V Carigradu (Istanbulu) je v Hagiji Sofiji kot mošeji sicer v petek potekala prva molitev. Zbralo se je več 100.000 muslimanskih vernikov.

The #HagiaSofia grand #Mosque pic.twitter.com/aunu8N30Uk

— τούρκικος (@68ottomanEmpire) July 25, 2020

Molitev je vodil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je prišel v spremstvu verskih voditeljev in članov turške vlade.

Erdogan je prebral prvi verz iz Korana, nato pa so prek minaretov pozvali k molitvi, kar je pomenilo začetek obreda.

Erdogan je kasneje dejal, da se je molitve, ki so jo prenašali po televiziji, udeležilo 350.000 ljudi.

Vodja urada za verske zadeve Ali Erbas je zbranim vernikom dejal, da so priča »zgodovinskemu trenutku.«

»Konec je dolge ločitve,« je poudaril.

Petkova molitev v Hagiji Sofiji je sicer potekala prav na dan 97-obletnice pogodbe iz Lozane, ki je po letih spopadov z Grčijo in zahodnimi silami začrtala meje sodobne Turčije in poskrbela za velike preselitve Grkov iz današnje Turčije ter Turkov iz današnje Grčije.

Grške oblasti zadnjo odločitev Turčije o spremembi Hagije Sofije v mošejo vztrajno kritizirajo.

»Kar se dogaja danes v Istanbulu, ni znak moči, ampak šibkosti,« je dejal grški premier Kiriakos Micotakis.

Točno opoldne so po grških cerkvah zaradi turške odločitve zadoneli zvonovi, zastave pa so spustili na pol droga, da bi s tem izrazili nasprotovanje brezbožni oskrunitvi nekdanje krščanske katedrale.

»Danes je dan žalovanja za vse kristjane,« je ob tem povedal vodja grške pravoslavne cerkve, nadškof Hieronim.

Medtem pa so v Carigradu oziroma Istanbulu številni Turki pred obredom prenočili v šotorih, postavljenih okoli mošeje.

Prav tako so bile v bližini mošeje že od četrtka zvečer številne ceste zaprte za promet.

Moskau und Athen mahnen Erdogan: Hagia Sofia soll „Errungenschaft der gesamten Menschheit“ bleiben https://t.co/YapIWaGeGD #International ZUERST pic.twitter.com/1osGwQJoEs

— Wirtschaft & Politik (@WirtschaftDE) July 25, 2020

Na sami stavbi Hagije Sofije je zdaj mogoče videti velik zeleni znak, na katerem je z zlatimi črkami v turškem, arabskem in angleškem jeziku zapisano Hagija Sofija velika mošeja.

Na tla so položili svetlo turkizno preprogo.

Izobesili so tudi bele zavese, ki v času molitve prekrivajo mozaik device Marije z Jezusom in drugimi krščanskimi simboli.

Vrhovno turško sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo status Hagije Sofije kot muzeja.

Erdogan je nato odredil uporabo stavbe kot mošeje, kar je sprožilo ostre kritike v svetu.

Hagija Sofija je bila zgrajena v 6. stoletju.

Najprej je bila skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica.

Od leta 1453 pa - po padcu Carigrada v osmanske roke - osmanska mošeja.

#AysofyaCamii...#AYASOFYA #HagiaSophia #HagiaSofia The whole truth is here ....for Kemal Ataturk and Erdogan. https://t.co/tVNVOAeJrd

— WAR CORRESPONDENT-JOURNALISTS. (@warcoresponted) July 25, 2020

Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom, ki si je prizadeval za sekularizacijo in modernizacijo družbe, so leta 1935 v njej odprli muzej.

Velja za pomembno turistično znamenitost Istanbula, saj gre za eno najlepših zgradb na svetu.

Hagija Sofija sicer ostaja na seznamu kulturne dediščine UNESCO-a.

Nenadna sprememba njenega statusa iz muzeja v mošejo pa priča o vse večji islamizaciji in prodoru »političnega islama« v vse pore turške družbe.