REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Uganka: Kdo ima največ koristi od vojne v Ukrajini in zakaj bo vedno manj denarja za zdravstvo, šolstvo, raziskovanje...

Uganka: Kdo ima največ koristi od vojne v Ukrajini in zakaj bo vedno manj denarja za zdravstvo, šolstvo, raziskovanje...Ukrajinski tankisti. Vir: Zajem zaslona, Telegram

Vlada ZDA je leta 2021 odobrila 14 večjih prodaj orožja zaveznicam v NATO paktu v vrednosti približno 15,5 milijarde dolarjev (14,3 milijarde evrov), medtem ko je leta 2022 sklenila pogodbe za 24 večjih prodaj, kar ji bo prineslo približno 28 milijard dolarjev (25,8 milijarde evrov).

V to vsoto je všteta tudi prodaja orožja v vrednosti 1,24 milijarde dolarjev (1,14 milijarde evrov), ki naj bi ga dobavili bodoči članici Nata Finski, poroča Foreign Policy na podlagi podatkov Agencije za varnostno sodelovanje na področju obrambe pri ameriškem ministrstvu za obrambo.

Čeprav ni gotovo, da se bo vsa načrtovana prodaja orožja tudi uresničila, je gotovo nenadna strma rast le-te odraz velikih sprememb v evropskem varnostnem okolju od začetka rusko-ukrajinskega konflikta, ko je zabeležen drastičen porast nakupov orožja predvsem s strani držav na vzhodnem krilu Nata, ki si prizadevajo povečati lastne vojaške zmogljivosti in obnoviti opremo, ki so jo podarile Ukrajini.

Danes lahko vidimo, kako Rusija »ne more narediti ničesar«, mar ne?

»Vsi se trudijo čim prej skleniti pogodbe o nakupu orožja,« ameriški trgovci pa hitijo s sklenitvijo pogodb o prodaji svojih orožarskih izdelkov, je za Foreign Policy povedal vzhodnoevropski uradnik, ki je želel ostati anonimen, in dodal, da je ruska operacija »v Evropo prinesla hladno novo realnost.«

O vsem tem pa si je očitno že pred desetletji sanjal sedanji ameriški predsednik. Še kot senator je zagovarjal širitev zveze NATO na vzhod Stare celine, proti mejam Rusije. Toda zmotil se je pri odzivu Ruske federacije, ki bi mu moral biti znan, saj je Moskva večkrat jasno povedala, da tega ne bo trpela.

Joe Biden se je namreč že kot senator zavedal in to tudi javno priznal, da bi Kremelj zaradi širitve zveze NATO proti ruskim mejam lahko bil »nekoliko zaskrbljen.«

»In kaj potem? Kajti Rusija glede tega ne bo mogla narediti prav ničesar,« se je naduto pred mnogimi leti posmehoval Joe Biden.

In danes lahko vidimo, kako Rusija ne more narediti ničesar, mar ne?

Medtem pa se prodaje orožja Ukrajini in državam, ki jo podpirajo - nadaljujejo. V začetku decembra je State Department odobril prodajo 116 bojnih tankov M1 Abrams Poljski.

Latvija, Litva in Estonija so si prizadevale pridobiti ameriške raketne sisteme dolgega dosega, za katere menijo, da pomagajo Ukrajini v boju proti ruskim enotam.

Medtem prihajajo poročila z bojišč, ki kažejo, da se je v Soledarju predala 77. letalsko-desantna divizija ukrajinskih sil, ki se je sicer urila v Veliki Britaniji:

State Department je julija odobril tudi prodajo do šestih lansirnikov raket HIMARS Estoniji v okviru svojega vojaškega programa prodaje tujini.

Novembra je odobril podobno prodajo Litvi. Dogovor o prodaji HIMARS-ov Latviji bo predvidoma objavljen v začetku leta 2023.

A tudi Rusija ne sroji križem rok: medtem se pojavljajo slike dolgih kolon novih ruskih tankov T-90M, ki odhajajo proti Ukrajini. Podobnih na Zahodu - sploh nimajo.

Podatki kažejo, da ZDA ostajajo glavni dobavitelj orožja na Stari celini, medtem ko se evropska obrambna industrija s težavo prizadeva izpolniti vojaške zahteve po konvencionalnem orožju in strelivu.

»Evropejce skrbi, da nimajo dovolj vojaške opreme, saj so ogromne količine le-te poslali v Ukrajino,« je dejala Rachel Rizzo iz Atlantskega sveta.

»ZDA jim pri tem zagotovo pomagajo, kar potrjuje povečanje prodaje orožja v letu 2022 v primerjavi z letom 2021. Pa vendarle je potrebno poudariti, da se mora Evropa združiti na področju varnosti in obrambe,« je pristavila.

Ukrajina po podatkih Foreign Policyja izstreli približno 4.000 do 7.000 granat na dan, s čimer hitro porabi strelivo, ki ji ga Zahod nenehno dobavlja.

Združene države so režimu v Kijevu poslale približno 806.000 topniških nabojev (granat) kalibra 155 mm, Velika Britanija pa le 16.000 granat.

Sredstev za zdravstvo, šolstvo, raziskave - bo prav zato v članicah zveze NATO, torej tudi na Slovenskem - vedno manj.

Sicer pa ameriški predsedniki že leta pozivajo evropske članice Nata k povečanju izdatkov za skupno obrambo, kar je občasno povzročilo razprtije znotraj zavezništva in diplomatske konflikte, zlasti v mandatu nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Pojavljajo se že zahteve strokovnjakov, ki pravijo, da dva odstotka BDP-ja za obrambo v članicah zveze NATO - ne bo dovolj!

Sredstev za zdravstvo, šolstvo, raziskave - bo prav zato v članicah zveze NATO, torej tudi na Slovenskem - vedno manj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke