REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tudi Srbija glasovala za izključitev Rusije iz Sveta OZN za človekove pravice, vendar je bilo to glasovanje »izsiljeno«

Tudi Srbija glasovala za izključitev Rusije iz Sveta OZN za človekove pravice, vendar je bilo to glasovanje »izsiljeno«Aleksandar Vučić na RTV Srbija o izsiljevanju s strani Evropske unije. Vir: Posnetek zaslona, RTV Srbija

Generalna skupščina Združenih narodov je izglasovala izključitev Rusije iz Sveta OZN za človekove pravice s sedežem v Ženevi.

Za pobudo, ki jo vodijo ZDA, je glasovalo 93 držav, 24 držav je glasovalo proti, 58 držav pa se je vzdržalo.

Za izključitev Rusije iz 47-članskega sveta je bila potrebna dvotretjinska večina članov Generalne skupščine OZN z glasovalno pravico, ne da bi se upoštevale države, ki so se vzdržale.

Resolucija, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN, izraža resno zaskrbljenost zaradi trenutne krize človekovih pravic in humanitarne krize v Ukrajini, zlasti zaradi poročila o kršitvah teh pravic s strani Rusije.

Za izključitev Rusije iz 47-članskega sveta je bila potrebna dvotretjinska večina članov Generalne skupščine OZN z glasovalno pravico, ne da bi se upoštevale države, ki so se vzdržale.

Proti osnutku resolucije so glasovale Alžirija, Belorusija, Bolivija, Burundi, Srednjeafriška republika, Kitajska, Kongo, Kuba, Severna Koreja, Eritreja, Etiopija, Gabon, Iran, Kazahstan, Kirgizistan, Laos, Mali, Nikaragva, Rusija, Sirija, Tadžikistan, Uzbekistan, Vietnam in Zimbabve, poroča Sputnik.

Egipt, Kamerun, Gana, Indija, Kuvajt, Mehika, Mongolija, Pakistan, Savdska Arabija, Južna Afrika in Združeni arabski emirati so se vzdržali.

Med državami, ki so glasovale za, so med drugim ZDA, Izrael, države članice Evropske unije in države v regiji: Črna gora, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Albanija, Severna Makedonija ... pa tudi Srbija.

Prejšnji mesec je Svet OZN za človekove pravice začel preiskavo o obtožbah o kršitvah pravic, vključno z možnimi vojnimi zločini v Ukrajini.

Helikopter Ka-52 v akciji
Helikopter Ka-52 v akciji. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Suspenzije so redke. Libija je bila leta 2011 suspendirana zaradi nasilja nad protestniki s strani sil, zvestih takratnemu libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju.

Preseneča predvsem glasovanje Srbije. Ta je doslej vodila nevtralno politiko. V GS OZN je sicer obsodila ruski napad na Ukrajino, ni pa Rusiji uvedla sankcije.

Rusija je pomemben zaveznik Srbije pri obrambi njenih stališč glede neodvisnosti Kosova. Srbija odcepitve Kosova ne priznava.

Rusko enostransko priznanje dveh proruskih osamosvojenih republik v Donbasu predstavlja problem tudi za Srbijo, saj je izpeljano na enak način, kot v primeru Kosova in s tem slabi pozicije Srbije v zvezi s tem.

Med Srbijo in Rusijo je tudi nekaj zamer. Ob razpadu SFRJ je politika Borisa Jelcina omogočila sankcije in druge ukrepe proti Srbiji, primer Kosova pa je Rusija izkoristila sebi v korist in tako, da je Srbiji nastajala škoda.

Toda z glasovanjem proti Rusiji se Srbija na videz odreka enemu od oporišč svoje zunanje politike.

Rusija bi Srbiji lahko to vrnila z opustitvijo obrambe Kosova v Varnostnem svetu OZN. Vendar je to malo verjetno. Vse kaže, da bo Moskva takšne poteze Beograda tolerirala, vse dokler ne bo prišlo do ukrepov, ki bi ji nanesli resno škodo.

V Srbiji so mnogi, tudi med volivci Aleksandra Vučića, ki je znova zmagal na pravkar končanih predsedniških volitvah, ne glede na to šokirani nad glasovanjem Srbije, ki je bila sicer tudi pod močnim pritiskom EU.

V to pa članstvo v nekem odboru OZN ne spada.

V Srbiji so mnogi, tudi med volivci Aleksandra Vučića, ki je znova zmagal na pravkar končanih predsedniških volitvah, ne glede na to šokirani nad glasovanjem Srbije, ki je bila sicer tudi pod močnim pritiskom EU.

Zelo verjetno je, da Srbija ne bi glasovala na enak način, če bi do tega prišlo pred volitvami, saj okoli 80 odstotkov javnosti podpira Rusijo.

V Srbiji je sicer na pravkar končanih volitvah z okoli 58 odstotki glasov zmagal Aleksandar Vučić, ki obljublja nadaljevanje sedanje politike ter »mir in stabilnost.«

Med volitvami je bil prisoten povsod, v video spotih je izstopal celo iz hladilnikov.

Ne glede na to pa so bili njegovi video spoti zelo domiselni in so izzvali veliko pozornosti.

Ljudje so se tudi norčevali iz njega, toda namen je bil dosežen - znova je zmagal na volitvah.

Vodilna je tudi njegova stranka SNS, čeprav bo v parlamentu tokrat tudi več opozicijskih strank.

Vendar bi zaradi vse večjega usklajevanja svoje politike s politiko Evropske unije Srbija zelo verjetno lahko ostala brez Rusije kot svojega pomembnega zaveznika, kar pomeni, da bo še bolj odvisna le od - Kitajske.

Pritiski, da naj prizna neodvisnost Kosova bodo zato še veliko hujši.

O glasovanju Srbije za izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice OZN je v gostovanju na RTV Srbija v četrtek več informacij podal tudi osebno novi - stari predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki je občinstvu zaupal, da je bila Srbija izsiljena.

Aleksandar Vučić na RTV Srbija Vir: Posnetek zaslona
Aleksandar Vučić na RTV Srbija. Vir: Posnetek zaslona, RTV Srbija

Vučić je dejal, da je »bila naša primarna odločitev, da smo vzdržani, a v tem primeru je odtehtal močan pritisk z obeh strani.«

Pojasnil je, da je Bruselj oziroma EU odločitev o uvozu nafte preložila do 18. ure, da bi videla, kako bo Srbija na zasedanju Generalne skupščine OZN, ki se je začelo ob 16. uri, glasovala o izključitvi Rusije iz Sveta za človekove pravice OZN.

»Mene ne morejo izsiljevati, izsiljujejo pa državo« je dejal srbski predsednik.

Poudaril je, da se bo danes in v prihodnjih dneh odločalo, ali bo Srbija izvzeta iz svežnja sankcij za nafto in, ali bo nafto lahko uvažala po 15. maju.

Izsiljevanje: EU je odločitev o uvozu nafte v Srbijo preložila do 18. ure, da bi videla, kako bo Srbija na zasedanju Generalne skupščine OZN, ki se je začelo ob 16. uri, glasovala o izključitvi Rusije iz Sveta za človekove pravice OZN.

Nafta v Srbijo namreč prihaja čez Hrvaško po naftovodu Janaf.

Ker je naftno podjetje Srbije NIS v večinski lasti hčerke podjetja Gazprom, ki je sankcionirano, po 15. maju ne bo mogoč uvoz nafte v Srbijo preko omenjenega naftovoda. Obenem pa vsa Evropa še vedno kupuje nafto od matičnega ruskega podjetja Gazprom, ki pa ni sankcionirano.

Tako bi sankcije prizadele Srbijo, ne pa EU.

»To se je zgodilo zaradi odločitve EU, ki je takšna, da lahko nafto do 15. maja uvažamo od koder koli, potem pa ne več, ker je Gazprom večinski lastnik NIS. Lahko jo uvažamo, a trikrat dražje« je pojasnil predsednik Srbije.

Nad Srbijo lebdi »jedrski udar«, to pa so sankcije proti Srbiji - je opozoril.

Toda Srbija ne bo zasegla ruskega premoženja, pripravljena se je celo odpovedati predkupni pravici v NIS.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke