REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tudi Slovenija sodeluje v povečevanju napetosti z Rusijo, nova, laburistična norveška vlada pa že ravna čisto drugače

Tudi Slovenija sodeluje v povečevanju napetosti z Rusijo, nova, laburistična norveška vlada pa že ravna čisto drugačeTudi Slovenija rada pošilja svoje vojake v bližino ruskih meja. Vir: Twitter

Širjenje zveze NATO proti ruskim mejam in nameščanje težkega orožja v bližini Rusije - to sta dve veliki nevarnosti, kot ju vidi Moskva.  

Obe, tako vidijo to v Rusiji, ogrožata tudi velike ruske manjšine v nekaterih vzhodnoevropskih državah (samo v Ukrajini živi najmanj 10 milijonov Rusov), zato je to glavni razlog za vse večje napetosti med Rusijo in zvezo NATO.

Rusija zato zahteva zaustavitev širjenja zveze NATO, (ki se želi širiti še naprej, na Ukrajino, Gruzijo, BiH in druge države) in prekinitev nameščanja težkega orožja v bližini ruskih meja.

Za Rusijo sta ti dve zahtevi »rdeči črti«, od katerih ne namerava odstopiti.

Na zahteve Rusije po prenehanju širitve in instaliranja orožja zaveznic NATO pakta blizu njenih meja, je Moskva medtem prejel le posmehljive odgovore z »Zahoda«.

Na primer od generalnega sekretarja zveze NATO, sicer Norvežana, ki javnosti prodaja zgodbice o tem, da neka velika sila kot je Rusija pač nima nobene pravice do svoje sfere vpliva.

Torej istega, kar NATO in ZDA (enako kot podobne sile v preteklosti) imajo in širijo ter branijo po vsem svetu...

Ameriški predsednik Joe Biden je prav tako zatrdil, da »ne sprejema nobenih rdečih črt«, je pa pristal na »dolg pogovor« z Vladimirjem Putinom.

V spirali povečevanja vojaških napetosti v Evropi sodeluje tudi Slovenija, predvsem s krepitvijo sposobnosti svojih vojaških sil za intervencije izven svojega ozemlja ter pošiljanjem slovenskih vojakov na vojaške vaje v države, ki mejijo na Rusijo.

V zvezi NATO pa medtem ponavljajo staro vižo, češ da o širjenju zavezništva lahko odločajo le posamezne »suverene države« (varnostno in gospodarsko povsem odvisne od »Zahoda«) in da se Rusija v to ne more in ne sme vmešavati.

Na zgodovinsko vzporednico, da po tej logiki ZDA niso imele prav nobene pravice, da se vmešavajo v suvereno pravico Kube, da na svojem ozemlju instalira sovjetske rakete z jedrskimi bojnimi glavami (zaradi česar so bile ZDA pripravljene sprožiti 3. svetovno vojno) vojaški strategi v članicah zveze NATO seveda nimajo logičnega in vsem razumljivega odgovora.

V spirali povečevanja vojaških napetosti v Evropi sodeluje tudi Slovenija, predvsem s krepitvijo sposobnosti svojih vojaških sil za intervencije izven svojega ozemlja (nakupi kolesnih oklepnikov in transportnih letal) ter pošiljanjem slovenskih vojakov na vojaške vaje v države, ki mejijo na Rusijo.

Da pa se napetosti lahko hitro zmanjšajo kaže primer Norveške, ki je po desetletju vladanja konservativcev dobila novo vlado.

Ta se je takoj odločila, da bo – omejila prisotnost zveze NATO na svojih mejah z Rusijo.

Po besedah ​​zunanje ministrice države Anniken Huitfeldt je v najboljšem interesu Norveške, da z lastnimi oboroženimi silami poskrbi za svoja najsevernejša območja.

Norveška laburistična stranka, ki je prišla na oblast v začetku tega leta po skoraj desetletju konservativne vladavine zato želi, da letala in plovila zavezniških držav plujejo ali letijo s primerno oddaljenostjo od mejnih območij blizu Rusije na severu.

»Za Norveško je pomembno, da je vojaško prisotna v naši neposredni okolici. Verjamemo, da lahko to zelo blizu ruske meje najbolje naredimo sami, z norveškimi letali in norveškimi fregatami. Za nas je to temeljnega pomena,« je za časnik Verdens Gang povedala Anniken Huitfeldt.

Vir: Twitter
Verjamemo, da lahko zelo blizu ruske meje to najbolje naredimo sami, z norveškimi letali in norveškimi fregatami.

To je norveška vlada odločila kljub temu, da se zaveda, da je država – sicer članica zveze NATO - popolnoma odvisna od varnostnih jamstev NATO pakta.

Stališče zunanje ministrice Norveške je zelo podobno stališču nekdanjega poveljnika operativnega štaba norveških oboroženih sil Runeja Jakobsena, ki je zelo kritiziral pogosto plovbo ladij zveze NATO v Barentsovem morju vse do ruske gospodarske cone.

»Našim partnerjem poskušamo povedati, da Norveška predstavlja NATO na severu. Rusi so navajeni prisotnosti norveških letal in plovil v Barentsovem morju. Poleg tega tja pluje plovilo obveščevalne službe Marjata. Tako želimo, da bi bilo tudi v prihodnosti: da v zračnem prostoru vzhodno od Andøye ne letijo ameriška nadzorna letala P8, ampak naša,« je Jakobsen povedal za Verdens Gang.

Ta plovba v Barentsovem morju je tudi tema nove knjige obrambnega raziskovalca in podpolkovnika Tormoda Heierja.

V svoji najnovejši knjigi »Stranpot obrobne države« trdi, da je norveška svoboda delovanja v odnosu do Rusije oslabljena, saj je Norveška postala bolj odvisna od ZDA.

Takšno ravnanje NATO pod taktirko ZDA pa naj bi poskrbelo tudi za krepitev ruske vojske na severu.

Norveška svoboda delovanja v odnosu do Rusije je v zadnjih letih oslabljena, saj je Norveška postala bolj odvisna od ZDA.

Leta 2020 sta bila dva primera britanskih in ameriških pomorskih vaj v Barentsovem morju deležna velike pozornosti, zlasti ko je norveška fregata 'Thor Heyerdahl' v spremstvu britanskih in ameriških plovil priplula v rusko gospodarsko cono, ki je daleč izven morske meje države.

V zadnjem desetletju so norveško-rusko partnerstvo spodkopali številni mejni incidenti, vzajemna krepitev vojaških sil, prestrezanje vojaških letal, obtožbe o vohunjenju in zaostrena retorika politikov.

Norveška vlada, ki jo vodi premier Jonas Gahr Støre, je že napovedala, da si želi poskusiti izboljšati odnose z Rusijo na severu.

Delite članek