REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trump želi kupiti Grenlandijo, Danci menijo, da je to »grozna ideja« in »prvoaprilska šala, ampak čisto izven sezone«

Trump želi kupiti Grenlandijo, Danci menijo, da je to »grozna ideja« in »prvoaprilska šala, ampak čisto izven sezone«Trump in nakup Grenlandije za mičkeno ceno

Ameriški predsednik Donald Trump si želi, da bi ZDA kupile Grenlandijo.

Trump na Grenlandijo gleda skozi oči »nepremičninskega mogotca«, ocenjujejo ameriški mediji, hkrati pa se za to območje zanima zaradi njenega strateškega pomena in geopolitike.

Na Grenlandiji bi ZDA lahko namestile tudi dele svojega »protiraketnega ščita« ali pa odprle nova vojaška oporišča. Trenutno pa je območje del kraljevine Danske, čeprav uživa veliko stopnjo avtonomije.

Na Grenlandiji bi ZDA lahko namestile tudi dele svojega »protiraketnega ščita« ali pa odprle nova vojaška oporišča.

Trenutno je najbolj severni ameriški vojaški kompleks zračno oporišče Thule na severozahodni obali Grenlandije.

Zgrajeno je 750 kilometrov nad arktičnim krogom. V njem se nahajajo radarji za zgodnje odkrivanje raket, predvsem balističnih izstrelkov.

Iz tega oporišča nadzorujejo tudi dogajanje v ruskem zračnem prostoru, na tisoče kilometrov globoko v Rusijo.

O Trumpovi želji je sicer prvi poročal Wall Street Journal.

Po pisanju časnika se je najbolj znani nepremičninski mogotec o možnostih za nakup največjega otoka na svetu že posvetoval s svojimi svetovalci, prihodnji mesec pa naj bi obiskal Dansko, sedanjo lastnico Grenlandije.

Grenlandija

To sicer ne bi bilo prvič, da bi kak ameriški predsednik skušal kupiti ta otok.

ZDA so želele kupiti Grenlandijo (in celo Islandijo) že leta 1867, leta 1946 pa so ZDA Danski za Grenlandijo ponujale sto milijonov dolarjev.

Še prej pa so razmišljali o tem, da bi zamenjali dele Aljaske za strateške dele Grenlandije.

Dva vira sta dejala, da so bili Trumpovi svetovalci »razdvojeni« glede predsednikove nenavadne podjetniške ideje, saj so nekateri v tem videli »solidno ekonomsko strategijo«, drugi pa so jo zavrni kot nekaj neuresničljivega.

Kljub temu pa so Trumpu obljubili, da se bodo pozanimali o tej zadevi.

Pridobitev Grenlandije bi za Trumpa namreč pomenilo nekaj, kar bi lahko uvrstil med svoje »zgodovinske zasluge«, podobno kot to velja za nekdanjega predsednika Dwighta Eisenhowerja, ki je Aljasko leta 1959 spremenil v 49. državo ZDA.

Dolgoročni cilj vseh strank na Grenlandiji je neodvisnost.

Aljasko so sicer ZDA kupile od Rusije leta 1867 za piškavih 7,2 milijona dolarjev, kar je pomenilo 4,74 dolarja za kvadratni kilometer ozemlja.

Trump naj bi tudi dejal, da so mu svetovali, da naj se pozanima glede nakupa Grenlandije zato, ker ima Danska težave pri finančni podpori tega velikega, vendar redko naseljenega naselja.

»Kaj vi fantje mislite o tem? Mislite da bi uspelo?,« naj bi Trump vprašal svoje svetovalce.

Težava bi lahko bili samo – ljudje.

Težava bi lahko bili samo – ljudje.

Na Grenlandiji, ki uživa avtonomijo, jih živi 56.000, mnogi pa si željo prave neodvisnosti. Med njimi so tudi pripadniki domorodskih skupnosti, na primer Inuitov in Eskimov.

Grenlandija ima lasten parlament in samoupravo že od leta 2009, končni cilj številnih politikov pa je neodvisnost tega precej revnega dela sveta, ne pa pripojitev kakšni drugi državi.

Grenlandija

Trenutno okoli 60 odstotkov državnega proračuna prebivalcev, ki živijo v 17 mestih, pokriva Danska.

Če bi bila Grenlandija samostojna in del EU, bi bila ena od najbolj revnih držav, z 2,2 milijarde dolarjev bruto družbenega proizvoda, kot ga ima na primer majhna državica San Marino.

Kneževina Lichtenstein ima na primer precej večjega – 6,6 milijard dolarjev – čeprav še zdaleč nima veliko naravnih bogastev, kot jih ima Grenlandija.

Tudi na Farskih otokih si želijo popolne neodvisnosti od Danske, to pa je dolgoročni cilj vseh strank na Grenlandiji.

Trump kupuje Grenlandijo? Upam da je to šala, sicer pa je to grozna ideja, ki s seboj nosi nevarnost še manjše neodvisnosti Grenlandije za Grenlandce in njene militarizacije.

Vendar je samo ena stranka - Partii Naleraq – napovedala tudi konkreten datum neodvisnosti. V tej stranki želijo, da Grenlandija postane samostojna leta 2021.

Kljub velikim naravnim bogastvom ima Grenlandija, kjer se večina ljudi preživlja z ribolovom, tudi veliko problemov.

Eden od njih je visoka stopnja samomorov, ki se je povečala zlasti po prihodu danskih delavcev v prejšnjem stoletju in spremembi načina življenja.

Stopnja samomorov je na primer sedemkrat višja kot v ZDA.

Nekateri so se iz Trumpove ideje pošalili. Menda si je želi zato, ker je »edina bolj hladna od njegovega zakona (z Melanio).«

Na Danskem so prve reakcije prišle od nekdanjih politikov.

»To je verjetno prvoaprilska šala – ampak čisto izven sezone!«, je zapisal nekdanji predsednik danske vlade Lars Lokke Rasmussen.

»Trump kupuje Grenlandijo? Upam da je to šala, sicer pa je to grozna ideja, ki s seboj nosi nevarnost še manjše neodvisnosti Grenlandije za Grenlandce in njene militarizacije, da ne govorimo o veliki izgubi za samo Dansko,« je dejal nekdanji danski zunanji minister Martin Ligedaard.

Drug komentator pa je menil, da želi Grenlandijo kupiti zato, ker je »najbolj bela na Zemlji.« S tem je meril, seveda, na Trumpov znan rasizem.

Trump bo sicer Dansko obiskal drugega in tretjega septembra letos, ker bo odzive lahko slišal tudi od politikov na oblasti.

Medtem pa so danski politiki že zavrnili Trumpovo pobudo.

Kot je prek Twitterja sporočil RawStory je to »končen dokaz, da je Trump znorel.«

Tudi znani ameriški komiki se norčujejo iz same domislice sedanjega ameriškega predsednika in trdijo, da si Donald Trump želi Grenlandije le zato, da bi jo lahko »spremenil v golf igrišče