Superbakterije v Evropi vsako leto ubijejo 33.000 ljudi

Na antibiotike odporne superbakterije v Evropi vsako leto zakrivijo okoli 33.000 smrti, kaže študija, ki jo je objavil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Po navedbah raziskovalcev se stanje od leta 2007 poslabšuje, najbolj prizadeti državi sta Italija in Grčija, Slovenije je v zlati sredini.

Analiza ECDC, ki so jo objavili v strokovni reviji Lancet Infectious Diseases, svari, da je breme, ki ga prinašajo t. i. superbakterije, podobnega obsega kot tisto, ki ga pred nas postavljajo virus hiv, gripa in tuberkuloza skupaj, povzema nemški portal Deutsche Welle.

"Okužbe zaradi bakterij, odpornih na antibiotike, ogrožajo sodobni zdravstveni sistem," so poudarili raziskovalci. V analizi so zajeli podatke iz držav Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora v letu 2015, pri čemer so preučili pet vrst okužb, ki so jih povzročile na antibiotike odporne superbakterije.

Ugotovili so, da je število smrti, ki jih gre pripisati okužbi s superbakterijami, od leta 2007 občutno poraslo. V tem letu 2007 je bilo namreč teh smrti okoli 25.000.

Okužbe s superbakterijami najbolj ogrožajo otroke in starejše, sicer pa do treh četrtin teh infekcij pride v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah. Raziskovalci so ugotovili tudi velike razlike med evropskimi državami.

Najbolj prizadeti sta Italija in Grčija. V prvi so v letu, ki so ga preučevali, zabeležili kar 201.584 primerov okužb in 10.762 smrti. Slovenija se med 30 državami uvršča na 14. mesto z 2280 primeri okužb in 96 smrti. Ravni tovrstnih okužb so nižje v severnih evropskih državah.

Zdravstveni strokovnjaki že dolgo opozarjajo na nevarnost, ki jo predstavlja porast pojavnosti superbakterij. Te bakterije so lahko odporne celo na najmočnejše antibiotike, ki se jih uporablja kot zadnjo rešitev, potem ko odpovedo vse druge možnosti zdravljenja. "Ko ti niso več učinkoviti, je izjemno težko oz. v številnih primerih celo nemogoče zdraviti okužbe," so poudarili pri ECDC.

Avtorji študije so poudarili, da bodo za reševanje tega ogromnega zdravstvenega izziva potrebni sodelovanje na ravni EU in tudi na globalni ravni ter strategije za preprečevanje in nadzor, ki bodo prilagojene potrebam vsake posamične države.