REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Strateško partnerstvo Bruslja in Beograda: Bo litij za Srbijo in Kosovo to, kar sta bila plin in nafta za Azerbajdžan?

Strateško partnerstvo Bruslja in Beograda: Bo litij za Srbijo in Kosovo to, kar sta bila plin in nafta za Azerbajdžan?Scholz in Vučić. Vir: X, posnetek zaslona

Veleposlanik Nizozemske v Prištini Robert Bosch se je na Facebooku oglasil z nenavadno objavo, v kateri je kritično ocenil najnovejši korak nemške in evropske diplomacije.

EU je namreč ob prisotnosti nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki so ga v Beogradu sprejeli z najvišjimi častmi podpisala s Srbijo poseben sporazum o partnerstvu na področju strateških surovin.

Sporazum sta podpisala srbska ministrica za energetiko Dubravka Đedović Handanović ter podpredsednik Evropske komisije in komisar za evropski zeleni dogovor Maroš Šefčovič.

Vrha se je poleg Scholza udeležil srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Kritične surovine so namreč za Evropo vse bolj nujne.

Izkopavanje litija bo okrepilo Srbijo. In posledično tudi srbsko vojsko ter položaj Srbije v svetu. Svobodo Srbom na Kosovu bo zato morda enkrat v prihodnosti prinesel – litij.

Srbija pa je med drugim država, v kateri se nahajajo ogromne količine litija, nujno potrebnega za proizvodnjo električnih baterij.

Te pa so nujne za izdelavo električnih avtomobilov, pa tudi za »zeleni prehod« k ogljično nevtralnemu gospodarstvu nasploh.

Eno od največjih zalog litija v Evropi ima Srbija, zato ne preseneča, da je nemški kancler Olaf Scholz v petek odpotoval v Beograd, kjer se je udeležil podpisa sporazuma o sodelovanju med EU in Srbijo pri uvozu mineralov, vključno z litijem.

Nemška avtomobilska industrija je pred t. i. zelenim prehodom, tj. pred prehodom z avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje na električne avtomobile.

Nizozemski veleposlanik je ne glede na to obisk Olafa Scholza v Beogradu komentiral z objavo na Facebooku in dejal, da je danes »slab dan za okolje, demokracijo in Kosovo«.

Litij je nujen za baterije v električnih avtomobilih, zato je Nemčija s svojo veliko avtomobilsko industrijo še posebej zainteresirana.

»Tokrat z obiskom nemškega kanclerja EU podpira srbsko vlado, da dovoli tujim investitorjem, da uničujejo, da začnejo črpati litij proti volji ljudi,« je zapisal Bosch.

Litij je nujen za baterije v električnih avtomobilih, zato je Nemčija s svojo veliko avtomobilsko industrijo še posebej zainteresirana, je dodal.

»Vučić bo to seveda izkoristil, EU pa bo uporabila njegov avtoritarni režim, da bi ignorirala voljo ljudstva. Predvidevam, da ne bo govora o njegovi politiki destabilizacije regije. Toliko o cinizmu,« je dejal nizozemski diplomat.

Objava je zanimiva, ker kaže, kako med državami EU obstajajo resna razhajanja tudi o tako pomembnih temah, kot je politika EU glede surovin.

Ob tem zgodba ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled.

Litij Vir: X
Svobodo Srbom na Kosovu bo morda enkrat v prihodnosti res prinesel – litij. Vir: X, posnetek zaslona

Znano je, da so v Srbiji mnogi, zlasti prebivalci, ki so jim blizu opozicijske stranke, nasprotovali projektu izkopavanja litija v Srbiji, ki ga je načrtovalo avstralsko podjetje Rio Tinto.

Toda istočasno je znano, da so dober del nevladnih organizacij, ki se borijo za »zaščito okolja« financirale zahodne, zlasti ameriške organizacije.

So te delovale v srbskem – ali ameriškem interesu?

Vse bolj jasno je, da so zgodbe o veliki gospodarski  škodi, ki naj bi nastala v Srbiji ob izkopu litija – ki se bo dogajal globoko pod zemljo in sploh ne gre za površinske kope – močno prenapihnjene.

Evropa bi s srbskimi rezervami litija in investicijo v višini okoli 2,4 milijarde evrov lahko pokrila okoli 17 odstotkov svojih dolgoročnih potreb ali 90 odstotkov potreb v tem trenutku.

Zakaj?

Verjetno tudi zato, ker določenim državam ni v interesu, da si Evropa pridobi lastne surovine in prav tako, da se Srbija okrepi.

Evropa bi namreč s srbskimi rezervami litija in investicijo v višini okoli 2,4 milijarde evrov lahko pokrila okoli 17 odstotkov svojih dolgoročnih potreb ali 90 odstotkov potreb v tem trenutku.

Srbija pa bi lahko z litijem letno v državno blagajno pospravila od 10 – 12 milijard evrov.

Srbski finančni minister Siniša Mali. Vir: B 92, posnetek zaslona

»Litij je pomembna tema, gospodarsko in politično najpomembnejša tema na svetu. Brez njega danes ni več mogoče izdelati ne električnih avtomobilov ne telefonov. Postane lahko surovina prihodnosti,« je nedavno dejal srbski finančni minister Siniša Mali.

Po njegovih besedah ​​ima Srbija potencial, da postane pomemben igralec na tem področju, ne le pri litiju.

»Ne govorim samo o rudniku litija, ampak o njegovi celotni vrednosti. Želimo ustvariti celotno verigo, da bomo potem, ko pride iz rudnika, naredili obrat za izdelavo tega litijevega karbonata, nato tovarno baterij, nato pa še tovarno električnih vozil,« je pojasnil Mali.

»To bi prispevalo 16 odstotkov BDP-ja na leto, 10-12 milijard evrov na leto,« je poudaril.

In bolj kot slabi NATO, večje možnosti ima Srbija, da si ponovno pridobi nadzor nad že skoraj izgubljenim Kosovom. Vzporednico o tem, kako naprej v Srbiji vidijo v sicer večinsko muslimanskem Azerbajdžanu, s katerim se Srbija prav tako vse tesneje povezuje.

»Gradimo 9 hitrih cest in avtocest, do konca leta bo nared železnica do meje z Madžarsko, vlagamo v zdravstvo, šole in izobraževanje ... Ali bomo izkoristili to priložnost, od litija, je odvisno od nas. To je največja priložnost, ki jo imamo. Kje bi bila danes Norveška, če ne bi izkoristila velikih nahajališč nafte?« je vprašal minister ter se pohvalil, da je »aprila povprečna plača v Srbiji znašala 825 evrov in je za 10 odstotkov višja kot aprila lani.«

Nemška vlada je zelo dejavna pri iskanju tega novega belega zlata za svojo avtomobilsko industrijo. Še zlasti želi pri litiju zmanjšati nemško odvisnost od Kitajske.

Nemški kancler Olaf Scholz je tako v iskanju litija januarja lani obiskal Čile.

Čile z Bolivijo in Argentino sestavlja t. i. litijski trikotnik, ki ima po ocenah približno polovico svetovnih zalog litija.

Pri tem je konkurenca Nemcev pri pridobivanju litija Kitajska.

Evropa ne velja za del sveta, ki ima veliko zalog litija, a nekaj so ga kljub temu že našli.

Eno od večjih zalog so našli v dolini reke v bližini mesta Loznica na zahodu Srbije.

Prva se je za izkopavanje odločila britansko-avstralska korporacija Rio Tinto, toda projektu izgradnje rudnika so nasprotovale okoljevarstvene organizacije, ker da projekt ogroža okolje in zdravje ljudi (pojavljalo naj bi se zastrupljanje voda).

Zaradi množičnih protestov, ki so se sprevrgli tudi v nasilne izgrede, je srbska vlada v začetku leta 2022 ustavila projekt.

A že tedaj je bilo jasno, da to ni konec zgodbe.

Po novih volitvah je vlada še bolj trdno v rokah vladajoče koalicije.

V Azerbajdžanu so desetletja gradili svojo vojsko s pomočjo zaslužkov nafte in plina.  Ob tem so gradili tudi nova zavezništva, da bi pred dvema letoma prvič in lani dokončno osvojili Gorski Karabah, »odcepljeno« enklavo pod nadzorom armenskih sil, kjer je bilo večinsko prebivalstvo armensko.

Nov preobrat se je nato zgodil pred dnevi, ko je srbsko ustavno sodišče razveljavilo ustavitev projekta.

Srbska vlada je zato v torek sprejela uredbo, ki Riu Tintu omogoča ponovni zagon projekta pridobivanja litija.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prejšnji mesec za britanski medij Financial Times povedal, da bo rudnik, ki naj bi ga odprli leta 2028, proizvedel 58 tisoč ton litija na leto.

To bi zadostovalo za izdelavo 1,1 milijona vozil oziroma za 17 odstotkov evropske proizvodnje električnih vozil.

Zaradi gospodarske in politične pomembnosti rudnika litija v dolino reke Jadar ne preseneča, da je srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić v pričakovanju novih protestov ta teden opozoril, da država ne bo dovolila neredov.

Rio Tinto je sicer v Srbijo prišel leta 2001, v času vlade, ki je nasledila Miloševićevo vlado.

Toda kaj ima z vsem skupaj Kosovo, ki ga omenja veleposlanik Nizozemske?

Leta 2004 je Srbija podpisala prvo pogodbo z rudniško multinacionalko. Vučić zato odgovornost za rudnik prelaga na takratno oblast, ki je zdaj v opoziciji.

Toda kaj ima z vsem skupaj Kosovo, ki ga omenja veleposlanik Nizozemske?

Na prvi pogled nič.

Za Slovenijo je Kosovo neodvisna država, s svojo politiko in razvojem.

A v resnici je to seveda daleč od resnice.

Za Srbijo je Kosovo »srce Srbije«, ki je bilo nezakonito odtrgano od matice s pomočjo bombardiranja zveze NATO.

In bolj kot slabi NATO, večje možnosti ima Srbija, da si ponovno pridobi nadzor nad že skoraj izgubljenim Kosovom.

Vzporednico o tem, kako naprej v Srbiji vidijo v sicer v večinsko muslimanskem Azerbajdžanu, s katerim se Srbija prav tako vse tesneje povezuje.

V tej državi so desetletja gradili svojo vojsko s pomočjo zaslužkov nafte in plina.

Ob tem so gradili tudi nova zavezništva, da bi pred dvema letoma prvič in lani dokončno osvojili Gorski Karabah, »odcepljeno« enklavo pod nadzorom armenskih sil, kjer je bilo večinsko prebivalstvo armensko.

Evropa se na to praktično ni odzvala, nevtralno pozicijo je ohranila tudi Rusija (ki si je s tem nakopala bes Armencev, kar sedaj izkoriščajo ZDA), saj je bil Gorski Karabah formalno del Azerbajdžana.

Točno tako, kot je po resolucijah VS OZN Kosovo del Srbije. Da o tem v Srbiji intenzivno razmišljajo kaže tudi zgornji video, v okviru katerega je tudi izjava srbskega predsednika, v kateri hvali modrost družine Alijev.

In zato je litij v Srbiji dolgoročno morda tisto »novo zlato«, ki bi Kosovo lahko pomagalo vrniti pod okrilje Srbije. V Albaniji in na Kosovu to že slutijo in so zelo jezni, kot kaže objava spodaj.

Z Alijevim pa se je te dni srbski predsednik znova prisrčno pogovarjal.

In šele to pojasni, zakaj nizozemski veleposlanik na Kosovu meni, da je srbska odločenost, da začne izkopavati litij zelo slaba novica za Kosovo, odcepljeno in le delno priznano pokrajino Srbije, v kateri dan za dnem in na najrazličnejše načine ter ob popolnem molku »človekoljubnih« organizacij iz ZDA in EU prištinske oblasti kratijo pravice maloštevilnim Srbom, ki še vztrajajo na Kosovu.

To bo namreč okrepilo Srbijo.

In posledično tudi srbsko vojsko ter položaj Srbije v svetu.

Poglejmo samo primer Azerbejdžana bolj podrobno.

V zadnjih letih je azerbajdžanski sektor nafte in plina pomembno prispeval h gospodarstvu države.

V zadnjih letih je azerbajdžanski sektor nafte in plina pomembno prispeval h gospodarstvu države.

Leta 2022 je azerbajdžanski izvoz nafte in plina ustvaril okoli 38 milijard dolarjev, kar je 64,4-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom.

To precejšnjo rast so pripisali višjim svetovnim cenam nafte in povečanemu izvozu plina, zlasti na evropske trge.

Leta 2023 je država proizvedla 48,3 milijarde kubičnih metrov (bcm) zemeljskega plina in 30,2 milijona ton nafte.

Izvoz plina je dosegel 23,8 bcm, z opazno prodajo v Evropo, Turčijo in Gruzijo.

Srbski specialci - tanki
Srbski specialci in tanki. Vir: X, posnetek zaslona

V zadnjem desetletju se je letni prihodek Azerbajdžana od izvoza nafte in plina spreminjal.

Z desetimi milijardami evrov letno več bi lahko obrambne sposobnosti Srbija bistveno okrepila. In z novim predsednikom ZDA v Beli hiši, ki si želi umiriti odnose z Rusijo in je kritičen do zveze NATO bi se lahko marsikaj spremenilo.

Od leta 2012 do 2022 so prihodki nihali zaradi sprememb svetovnih cen nafte in obsega proizvodnje, in sicer od približno 15 milijard dolarjev do več kot 38 milijard dolarjev letno​.

Kar zadeva izdatke za obrambo, Azerbajdžan obrambi namenja pomemben del svojega BDP-ja.

V zadnjih letih je država porabila približno 5 do 6 odstotkov svojega BDP-ja za obrambo.

Srbija namenja obrambi okoli milijardo dolarjev letno.

Z desetimi milijardami evrov letno več bi lahko obrambne sposobnosti Srbija bistveno okrepila.

In z novim predsednikom ZDA v Beli hiši, ki si želi umiriti odnose z Rusijo in je kritičen do zveze NATO bi se lahko marsikaj spremenilo.

Svobodo Srbom na Kosovu bo zato morda enkrat v prihodnosti res prinesel – litij.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke