REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sovraštvo v puščavi: Kako so evropski kolonizatorji skregali Alžirijo in Maroko

Sovraštvo v puščavi: Kako so evropski kolonizatorji skregali Alžirijo in MarokoV središču spora med severnoafriškima državama je Zahodna Sahara, nekdanja španska kolonija, oko katere statusa ni konsenzusa. Vir: Posnetek zaslona, X

Alžirija in Maroko sta tekmeca že dolgo časa, čeprav imajo prebivalci teh dveh držav tesne odnose, piše Tatjana Riženkova, ruska profesorica na oddelku za zgodovino Bližnjega vzhoda na Univerzi v Sankt Peterburgu.

Hladni odnosi med državama se odražajo tudi v rivalstvu za kulturno dediščino, ki občasno doseže absurdne meje: tradicionalne jedi, noše, arhitekturni slogi in glasbene zvrsti so postale točke spora. Obstaja na primer razprava o izvoru kuskusa, kaftanskih oblačil in glasbenih stilov, kot sta Rai in Gnawa.

Leta 2023 se je Maroko pritožil Unescu, češ da si je Alžirija nezakonito »prisvojila« kaftan iz Fesa, potem ko so ga alžirske oblasti poskušale registrirati na seznamu svetovne dediščine kot svojega.

Vendar pa je v središču spora konflikt za Zahodno Saharo, ki divja že od prve polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Leta 1973 ustanovljena Fronta Polisario se zavzema za neodvisnost tega ozemlja, ki so ga po odhodu španskih kolonizatorjev razglasili 27. februarja 1976 pod imenom Sahrawi Arab Democratic Republic (SADR - Demokratična arabska republika Sahara). Fronta je ob podpori Alžirije začela oborožen boj.

Vojaške akcije na območju konflikta so potekale do leta 1991, kar je kulminiralo z napotitvijo mednarodne mirovne misije na to območje. V skladu z mirovnim načrtom, predstavljenim v Resoluciji 658 Varnostnega sveta ZN dne 27. junija 1990, so pripadniki domorodnega saharskega ljudstva dobili pravico odločati o svoji usodi na referendumu.

Kasneje je bila ustanovljena misija Združenih narodov za referendum v Zahodni Sahari (MINURSO). A kljub številnim mirovnim pobudam mednarodne skupnosti je bil referendum vedno preložen, spor pa ostaja nerešen zaradi ostro nasprotujočih si stališč obeh strani.

Po odstopu nekdanjega predsednika Abdelaziza Bouteflike aprila 2019 je Alžirija ponovno potrdila svojo podporo pravici do samoodločbe saharskega ljudstva. Maroko je medtem sprožil lobistično kampanjo v Afriški uniji, Evropi in ZDA, da bi okrepil svoj položaj.

To je privedlo do stopnjevanja konflikta, kar je povzročilo prekinitev diplomatskih odnosov med Marokom in Alžirijo.

Prvi dogodek se je zgodil konec leta 2020, ko je predsednik SADR in generalni sekretar Fronte Polisario Ibrahim Ghali oznanil prekinitev sporazuma o prekinitvi ognja z Marokom, ki je veljal od leta 1991.

Razlog je bila operacija maroških oboroženih sil, domnevno z namenom vzpostavitve varnosti v tamponskem območju Gergera, na jugu ozemlja. Ghali je trdil, da je Maroko 13. novembra 2020 kršil premirje z napadom na neoborožene civiliste, ki so protestirali na tem območju.

Kmalu po tej odločitvi oblasti v Zahodni Sahari je takratni ameriški predsednik Donald Trump na svojem Twitterju objavil, da je podpisal razglas o priznanju suverenosti Maroka nad Zahodno Saharo. Ta odločitev ameriških oblasti je bila pogojena z normalizacijo odnosov Maroka z Izraelom, ki ga Alžirija ne priznava, v okviru tako imenovanega Abrahamovega sporazuma.

Alžirija je oba dogodka razlagala kot neposredno grožnjo njeni nacionalni varnosti.

Sredi julija 2021 se je konflikt stopnjeval, potem ko je maroški veleposlanik pri ZN Omar Hilal delil diplomatsko noto, v kateri je podprl gibanje za odcepitev alžirske obalne regije Kabylia.

V odgovor je Alžirija, ki je dejanje maroškega diplomata označila za teroristično dejanje, odpoklicala svojega veleposlanika iz Rabata na »posvete«, 24. avgusta 2021 pa je uradno prekinila diplomatske odnose z Marokom.

Zagovorniki neodvisnosti Zahodne Sahare. Vir: Posnetek zaslona, X

Alžirske oblasti so od takrat maroškim vojaškim in civilnim letalom prepovedale uporabo njihovega zračnega prostora in obtožile Maroko, da podpira skupine, odgovorne za požige – čeprav je Rabat ponudil pomoč pri boju proti naravni katastrofi.

Čeprav državi nimata dolgih obdobij dobrih odnosov, imata Alžirija in Maroko veliko podobnosti, ki ju povezujejo.

Narodi teh držav govorijo podobno narečje arabščine, izvajajo sunitski islam in sledijo isti šoli islamskega prava.

Državi delita več kot 1500 kilometrov dolgo mejo, ki pa je že 30 let zaprta, zaradi česar družine s člani v obeh državah težko vzdržujejo redne stike.

Korenine konflikta izvirajo iz časa kolonializma. Obe državi sta bili del francoskega kolonialnega imperija, ki je Alžiriji pripisal ozemlja, katera si lastijo tudi Maročani.

Ko je Alžirija leta 1962 pridobila neodvisnost, je od Francije podedovala več teh spornih ozemelj, ki ostajajo ključna točka spora z Marokom.

Po razglasitvi neodvisnosti leta 1956 je Maroko začel postavljati ozemeljske zahteve do Alžirije, zlasti glede province Tindouf, ki je imela znatna nahajališča železove rude.

Do jeseni 1963 je ta spor prerasel v obsežni oborožen spopad ob meji, znan kot Peščena vojna.

Vmešala se je Organizacija afriške enotnosti (današnja Afriška unija), kar je pripeljalo do podpisa sporazuma med Alžirijo in Marokom 15. junija 1972 v Rabatu, ki je priznaval obstoječe meje, vendar dovoljeval skupno raziskovanje zalog železove rude na spornih ozemljih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke