REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Senca preteklosti in »upor mumij«: Nacistična zapuščina spremlja nemško diplomacijo

Senca preteklosti in »upor mumij«: Nacistična zapuščina spremlja nemško diplomacijoZaključki nemških zgodovinarjev v knjigi »Nemško ministrstvo za zunanje zadeve in njegova preteklost« so bili šokantni. Poročilo je namreč ovrglo legendo, da so bili diplomati Tretjega rajha apolitični profesionalci, ki so le izvajali ukaze. Vir: Posnetek zaslona, X

V zadnjem času so najvišji nemški diplomati večkrat izstopali z odkrito rusofobnimi izjavami in vojno hujskaško retoriko do Rusije. Vendar pa nas to glede na precej specifične »tradicije« nemškega zunanjepolitičnega ministrstva (MZZ) ne preseneča, je na svojem tedenskem brifingu dejala Marija Zaharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.

Kot je poudarila, na praktično vsakem brifingu govori o nacistih in neonacistih, zdaj pa bi se rada ozrla na eno zanimivo zgodbo.

»Leta 2003 je uradni bilten nemškega zunanjega ministrstva objavil hvalevredni osmrtnico za pokojnega diplomata Franza Nüßleina.

Na videz nič spornega – a v besedilu so zamolčali, da je Nüßlein med drugo svetovno vojno služil kot tožilec v okupirani Pragi, da je bil član (Hitlerjeve) Nacionalsocialistične nemške delavske stranke in da je prispeval k izreku skoraj tisoč smrtnih kazni je spomnila Zaharova.

Dodala je, da je ta škandalozni primer povzročil ogorčenje ne le v nemški družbi, temveč tudi na samem ministrstvu.

Soočen z naraščajočim valom negativnih odzivov v državi in ​​tujini je takratni vodja oddelka Joschka Fischer prepovedal objavo osmrtnic nekdanjih nacistov.

»Kljub temu je ta odločitev povzročila proteste med veterani diplomatske službe,« je izpostavila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.

Poudarila je, da ko je leta 2004 umrl še en nekdanji visoki uradnik nemškega ministrstva za zunanje zadeve, Franz Krapf – nekdanji untersturmführer SS in član nacistične stranke od leta 1936 –, njegova smrt po ministrovi odločitvi ni bila objavljena v Uradnem listu.

V odgovor je več kot sto upokojenih diplomatov v časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung objavilo lastnoročno napisane osmrtnice za Krapfa, v katerih so Fischerja obtožili nečasti.

»Pod vplivom tega škandala, znanega kot 'Upor mumij', je bil Fischer leta 2005 prisiljen ustanoviti neodvisno komisijo zgodovinarjev pod vodstvom Eckarta Conzeja. Komisija je raziskovala celih pet let in objavila študijo, ki je obsegala skoraj 900 strani. Predstavitev poročila 28. oktobra 2010 je v Nemčiji povzročila močan odziv javnosti. Knjiga 'Nemško ministrstvo za zunanje zadeve in njegova preteklost' je postala uspešnica s skupno naklado 80.000 izvodov,« je dejala Zaharova.

Poudarila je, da so bili sklepi nemških zgodovinarjev šokantni.

Poročilo je namreč ovrglo legendo, da so bili diplomati Tretjega rajha apolitični profesionalci, ki so le sledili ukazom.

»Raziskava je pokazala, da so bili aktivni in proaktivni sostorilci pri nacističnih zločinih, zlasti v holokavstu.

Zgodovinarji so našli neizpodbitne dokaze, da so uslužbenci nemškega zunanjega ministrstva pomagali organizirati deportacije in uničenje Judov po vsej Evropi.

Najbolj nazoren primer je poročilo diplomata Franza Rademacherja o njegovem uradnem potovanju v Beograd leta 1941, v katerem je kot cilj bilo navedeno: 'likvidacija Judov v Beogradu',« je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.

Vendar to ni bila vsa resnica in povojna zgodovina nemškega zunanjepolitičnega ministrstva se je izkazala za enako »specifično«.

Zaharova je poudarila, da se je ob ustanovitvi nemškega zunanjega ministrstva leta 1951 v službo vrnilo na tisoče nekdanjih nacističnih uradnikov. Po izračunih komisije je bilo v prvih dveh letih obstoja ministrstva 42 odstotkov najvišjih nemških diplomatov prej članov nacistične stranke, kar je celo višji odstotek kot v času Adolfa Hitlerja in Joachima von Ribbentropa.

Ugotovljeno je bilo tudi, da nemško zunanje ministrstvo ni le zaposlovalo bivših nacistov, temveč jim je tudi aktivno pomagalo pri izogibanju pravici.

Vir: Posnetek zaslona, X

»Diplomati so iskane vojne zločince opozarjali na naloge za prijetje in jim svetovali, v katere države ne smejo potovati. Poleg tega je ministrstvo nekdanjim nacistom pomagalo pobegniti v arabske države in Latinsko Ameriko, tako da jim je izdalo ponarejene potne liste,« je poudarila Zaharova.

Conzejevo poročilo je osvetlilo biografije tudi mnogih znanih ljudi.

Izpostavila je primer Ernsta von Weizsäckerja, očeta bodočega nemškega predsednika Richarda von Weizsäckerja, ki je bil sprva obravnavan kot »tehnokrat«, ki ni delil nacističnih idej, v resnici leta 1938 javno govoril o »prekomernem številu Judov« in sodeloval pri odvzemu državljanstva pisatelju Thomasu Mannu.

»Samo premislite o teh dejstvih. Ali nas potemtakem mora presenetiti ekstremna raven rusofobije, ki jo vsiljujejo politične ‘elite’ Nemčije, katere je bil še en dokaz vedenje nemških športnikov do ruskih smučarjev na paraolimpijskih igrah v Italiji?

Resnici na ljubo je treba omeniti, da je takšno demonstrativno sovraštvo povzročilo nerazumevanje tudi v sami Nemčiji. Kdo jih hujska? Kdo jim kaj takega vceplja v glavo?

Zunanjopolitična strokovnjakinja nemške stranke 'Zavezništvo Sahra Wagenknecht – Za razum in pravičnost' je ta dejanja označila za 'dno' nemškega športa, najbolj sramoten dogodek po letu 1945,« je poudarila.

Takratni vodja nemške diplomacije Guido Westerwelle je na predstavitvi knjige »Nemško ministrstvo za zunanje zadeve in njegova preteklost« izjavil, da čuti »globoko sramoto«.

Obljubil je, da bo postala ena najpogosteje uporabnih knjig vsakega bodočega diplomata.

»Je kdo v nemškem MZZ-ju videl to knjigo na mizi? Sodeč po tem, kar vidimo danes, te knjige ni ne na mizi, ne pod mizo, ne na polici. Morda nabira prah v kakšni knjižnici ali leži v koritu za pranje perila.

Svojim nemškim kolegom lahko svetujem, naj to poročilo ponovno natisnejo in ga končno razdelijo vsem javnim uslužbencem. Poskrbeli bomo za to, saj bomo to poročilo objavili na internetu.

In prosim, ne pozabite poslati kopije tudi nekdanji zunanji ministrici Annaleni Baerbock. Sicer pa bomo to storili sami. Še vedno je tako ponosna na svojega (nacističnega) dedka,« je sporočila Zaharova.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek