REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

S stereotipi in lažmi nad »Daro iz Jasenovca«, ki je po zaslužku trenutno najbolje gledan film v ZDA

S stereotipi in lažmi nad »Daro iz Jasenovca«, ki je po zaslužku trenutno najbolje gledan film v ZDA»Dara iz Jasenovca«, prizor iz filma. Vir: Twitter

Stereotipi so trdovratna zadeva; ko se zasidrajo, jih je zelo težko spremeniti. To kaže tudi usoda odlične vojne drame »Dara iz Jasenovca«, ki je po nekaterih ocenah celo kandidat za filmsko nagrado oskar, in je po zaslužku po kinodvorani prikazovanja letos že postala najbolj gledan film v ZDA.

Medtem ko številni gledalci po pričevanjih komentatorjev iz Združenih držav Amerike iz ameriških kinodvoran odhajajo pretreseni in v solzah, hkrati pa glede na tedensko prodajo kart »Dara iz Jasenovca« podira rekorde, taisti film v medijih, predvsem v ZDA, pa tudi v državah njenih zaveznic, predvsem na Balkanu, ocenjujejo kakor da gre za politični manifest in ne umetniško delo.

Predvsem so nekateri ameriški novinarji film v začetku njegovega predvajanja v ameriških kinodovranah ocenili izjemno slabo.

Posledice negativnih zapisov o Srbih in Srbiji iz časov razpada Jugoslavije so se očitno tako globoko zasidrale, da drugačnih zgodb od tistih stereotipnih, v katerih Srbi nastopajo kot negativci, določeni kritiki enostavno ne prenesejo, saj takšne zgodbe rušijo njihov ustaljen pogled na svet.

Stereotipi so trdovratna zadeva; ko se zasidrajo, jih je zelo težko spremeniti. To kaže trudi usoda odlične vojne drame »Dara iz Jasenovca«.

Pa čeprav gre v primeru tega filma za pogled deklice, ki se znajde v ustaškem uničevalnem taborišču, zloglasnem Jasenovcu.

Na spletu se je med ocenjevalci filma razvila celo takšna polemika, da so urejevalci spletne filmske baze IMDb za nekaj časa onemogočili ocenjevanje filma.

Sedaj pa je glasovanje znova omogočeno.

Besedna vojna se je začela zaradi kritike v reviji Variety, v kateri je bil film označen za nacionalistično propagando.

Dara iz Jasenovca
Dara iz Jasenovca. Vir: Twitter

Kar je po svoje nenavadno, ker filmi, ki govorijo o Srebrenici ali vojni v BiH v istih državah ne veljajo za »bošnjaško ali hrvaško propagando«, pač pa so čislani kot umetniški izdelki.

Povsem drugače pa so v teh in mnogih drugih državah pričakali zgodbo o deklici Dari iz Jasenovca, čeprav odkriva resnico o še veliko večjih in bolj grozljivih pobojih, kot pa so bili tisti ob zadnjih jugoslovanskih vojnah.

Filmski kritik Jay Weissberg je na primer ocenil, da film režiserja Predraga Antonijevića ne skriva protihrvaškega in protikatoliškega naboja.

Avtor tega, za sicer odličen LA Times sramotnega teksta je ob tem zapisal celo očitno laž, da je bil Jasenovac 'taborišče samo za Žide' in da 'ni obstajalo taborišče samo za otroke'.

V njem vidi celo orožje v današnjih sporih med Srbi in Hrvati.

Po njegovem je »Dara iz Jasenovca« eden od filmov o holokavstu, ki obstajajo le zato, ker se holokavst dobro prodaja. Kritiko v reviji Variety je sklenil z rahlim obžalovanjem, češ da so Srbi zamudili priložnost, da o Jasenovcu, »kjer je umrlo okoli 80.000 Srbov, Romov in Judov«, posnamejo tehten film.

Vendar je ta spolitizirana kritika, če sodimo po odzivu publike, preveč plehka, ker ne le, da do neprepoznavnosti poenostavlja zgodovinske dogodke, temveč nič hudega slutečem bralcu pod taktirko pristranskega novinarja vsiljuje tudi neresničen podatek o zgolj 80.000 žrtvah v osrednjem ustaškem uničevalnem taborišču Jasenovc.

Režiser filma Antonijević na tovrstne kritike odgovarja, da ne gre za protihrvaški ampak protiustaški film ter da to ne gre enačiti.

Preštevanje srbskih žrtev v Jasenovcu je bila nekoč, v komunistični Jugoslaviji, tabu tema, zaradi ohranjanja prvin bratstva in enotnosti. Toda v Srbiji, pa tudi tuji zgodovinarji srbske žrtve štejejo v stotisoče, medtem ko jih na Hrvaškem, tako kot nekoč v skupni državi Južnih Slovanov - tudi zadnja tri desetletja vztrajno minimalizirajo.

Soglasja o številu žrtev v ustaškem uničevalnem taborišču Jasenovcu morda še dolgo časa ne bo, toda nesporno dejstvo je, da so se celo vodilni nacističnega režima in generali nemške vojske na Hrvaškem zgražali nad izjemno krutostjo ustašev v Jasenovcu in drugih podobnih uničevalnih taboriščih.

Napovedi filma Dara iz Jasenovca v kinodvoranah v ZDA
Napovedi filma »Dara iz Jasenovca« v kinodvoranah v ZDA. Vir: Twitter

Avtor opisanega, sramotnega zapisa, ki ga je objavil časnik LA Times, je ob tem bralcem podtaknil celo očitno laž, ki grobo potvarja zgodovinska dejstva s trditvijo, da je bil Jasenovac »taborišče samo za Žide« in da ni točno, kar poskuša povedati Antonijević, »da je bilo uničevanje Srbov resnični cilj in da so otroci imeli svoje taborišče.«

Navkljub izrecni pristranskosti nekaterih kritikov filma, pa je neizpodbitno dejstvo, da je »Dara iz Jasenovca« prvi vikend prikazovanja zabeležila najvišji povprečni zaslužek glede na število kinodvoran, v katerih se prikazuje.

Kot je sporočil MegaComFilm je bil dosežen povprečni zaslužek filma 1251 dolarjev po kinodvorani, medtem ko je povprečen zaslužek po kindvorani za velike studijske filme - bistveno manjši.

Kako je torej mogoče, da ima ameriška publika tako dober odnos do 'propagandnega izdelka'?«

Tako je bil na primer za film »Majhne stvari« prejšnji vikend zaslužek 952 dolarjev, a za »Cruds: Nova doba« pa 910 dolarjev.

Eden od najbolj pričakovanih filmov, film »Supernova« z zvezdniško zasedbo igralcev pa je v drugem tednu prikazovanja imel zaslužek le 191 dolarjev po kinodvorani.

Pri tem je kar 91 odstotkov tistih, ki so si film ogledali, dejalo, da bodo film priporočali prijateljem in znancem.

Film so izjemno dobro ocenili celo na strani Rotten Tomatoes, publika pa je film nagradila z neverjetnimi 90 odstotki pozitivnih ocen.

Kako je torej mogoče, da ima ameriška publika tako dober odnos do »propagandnega izdelka«?

Če ne pristanemo na precej neverjetno oceno, da ameriška publika preprosto ne loči med poceni državno propagando in umetnostjo vse to kaže, da so politično obarvane kritike filma očitno zgrešene.

Dara iz Jasenovca
 »Dara iz Jasenovca« v kinodvoranah v ZDA. Vir: Twitter

Režiser Predrag Antonijević je prepričan, da je Weissberg s kritiko v LA Timesu hotel prestrašiti in zmesti člane ameriške filmske akademije, ki izbirajo kandidate za oskarje, ter jih odvrniti od glasovanja za ta film.

Ker kritiku ni všeč konec filma zaradi cenenih čustev, je režiser poudaril, da so bila ta za Srbe zelo draga in da so jih plačali z veliko krvi.

Strinjal se bom s to oceno, če so po istem principu 'Schindlerjeva lista' ali 'Pianist' židovska propaganda. Resnica ne more biti propaganda, ne spada v politične kategorije, pač pa je ena in neizpodbitna. Lahko vam je všeč ali ne, ne morete pa je zanikati.

V filmu je eden od ključnih likov tudi ustaški zločinec in klavec Vjekoslav Maks Luburić.

Po navedbah Antonijevića je vlogo ponudil enemu od zelo znanih hrvaških igralcev, ki ga je zavrnil s pojasnilom, da bi ga na Hrvaškem ubili, če bi jo sprejel.

V zvezi s tem je poudaril, da film ni usmerjen proti Hrvatom in da seveda loči med Hrvati in ustaštvom.

Stereotipi o filmu in tudi o uničevalnem ustaškem taborišču Jasenovac pa se žal širijo tudi v slovenskem medijskem prostoru.

V Sloveniji je v Radencih zanikovalec ustaškega genocida in resnice o ustaškem taborišču Jasenovac postal celo župan, ki te dni bije bitko za odstranitev Titove ulice z zemljevida mesta.

Luburić - Jasenovac
Ustaški klavec Luburić, ki je lastnoročno pokončal številne žrtve. Vir: Twitter

Drugi kritiki pa film negativno ocenjujejo zaradi državnih sredstev, ki so vložena v nastajanje filma o zgodbi deklice Dare in taborišču Jasenovac.

Film »Dara iz Jasenovca« je za snemanje namreč dobil tudi državna sredstva, preko dva milijona evrov, preko srbskega filmskega centra, vendar se zdi preveč šablonsko enostaven tudi sklep, da gre zgolj za »državni projekt pod oblastjo predsednika Aleksandra Vučića kot to preprosto ocenjuje Delo.

V državah naslednicah nekdanje SFRJ je namreč le malo filmov, ki so lahko nastali brez finančne pomoči države in po teh kriterijih niti Slovenija ne bi imela nobenega umetniškega filma, ki bi lahko obveljal za umetniškega in ne bi bil hkrati ožigosan kot »državni projekt« tega ali onega predsednika vlade.

Osnovna težava filma o usodi srbske deklice Dare je pravzaprav v rušenju stereotipov. Ko se stereotip, torej negativna slika o določenem pojavu ali narodu zasidra, jo je težko spremeniti.

Številni kritiki filma prav zato preprosto ne morejo sprejeti dejstva, da Srbi v svoji novejši zgodovini niso bili le zločinci, pač pa tudi žrtve, še posebej v obdobju zloglasnega satelita Hitlerjevega tretjega rajha - Pavelićeve NDH.

Soočenje z resnico zahteva več intelektualnega napora, več dela in učenja, veliko udobneje pa se je držati ustaljenih šablon. In rušenje ustaljenih mitov je največja vrednost tega filma.

Soočenje z resnico zahteva več intelektualnega napora, več dela in učenja, veliko udobneje pa se je držati ustaljenih šablon.

In rušenje ustaljenih mitov je največja vrednost tega filma.

Predsednica filmskega centra Jelena Trivan je to dejstvo dobro strnila, ko je dejala: »Po več sto filmih, v katerih so kot zločinci prikazani Srbi, lahko predstavimo zgodbo o srbskih žrtvah, ki spreminja hollywoodske stereotipe

Dejan Cvetković pa je o ocenah, da gre za »srbsko propagando« odgovoril: »Strinjal se bom s to oceno, če sta po istem principu 'Schindlerjeva lista' ali 'Pianist' židovska propaganda. Resnica ne more biti propaganda, resnica ne spada v politične kategorije, pač pa je ena in neizpodbitna.«

»Lahko vam je všeč ali ne, ne morete pa je zanikati«, je sklenil.

Premiera filma v Beogradu je sicer napovedana za 22. april, ni pa znano, ali bodo »Daro iz Jasenovca« prikazali tudi na Hrvaškem.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek