REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rusija v Kijevu zadela številne vojaške tarče, Iskanderji padali na cilje ne glede na obrambo sistemov Patriot

Rusija v Kijevu zadela številne vojaške tarče, Iskanderji padali na cilje ne glede na obrambo sistemov PatriotKijev ponoči. Vir: X, posnetek zaslona

Rusija je izvedla obsežne napade na infrastrukturo v Kijevu, ki so jih zahodni mediji in politiki takoj označili kot primer vojnega zločina.

Podrobnejša analiza informacij pa pokaže, da so bili na merku ruskih enot znova izključno cilji v Kijevu, povezani z ukrajinsko vojsko.

Ob tem je do napadov prišlo po več kot enem mesecu vzdržnosti, ko Rusija od 18. marca do 18. aprila na podlagi sporazuma z Donaldom Trumpom ni napadala infrastrukture Ukrajine.

Podrobnejša analiza informacij pokaže, da so bili na merku ruskih enot znova izključno cilji v Kijevu, povezani z ukrajinsko vojsko.

Ukrajina se nikoli ni obvezala k spoštovanju istega sporazuma, nato pa je 18. aprila enomesečno premirje tudi prenehalo veljati, zato so bili novi ruski napadi pričakovani.

Ob tem je v mirovnih pogovorih o Ukrajini Rusija že naredila veliko koncesijo, saj se je vzdržala osvojitve celotne države, je dejal ameriški predsednik Donald Trump.

Trump je v četrtek na novinarski konferenci z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem izrazil optimizem, da bo v dveh tednih dosežen velik napredek pri reševanju spora.

Ameriški predsednik je na vprašanje, kakšne koncesije je Rusija naredila v mirovnih pogajanjih o Ukrajini, odgovoril s konkretnim primerom.

Pogovor je potekal tako:

»Novinar: Katere koncesije je Rusija do sedaj ponudila, da bi prišla do točke, ko ste bližje miru?

Trump: ... Prenehanje osvojitve celotne države. Precej velika koncesija.«

Moskva sicer že dolgo vztraja, da bi se ukrajinski konflikt lahko hitro končal, če se Kijev zaveže k blokovski nevtralnosti in demilitarizaciji ter prizna ozemeljsko realnost na terenu, in sicer odločitev Krima in štirih drugih nekdanjih ukrajinskih regij, da se z veliko večino glasov pridružijo Rusiji.

Prenehanje osvojitve celotne države. Precej velika koncesija.

Na vprašanje, ali bo morala Ukrajina za zagotovitev miru odstopiti ozemlje, Trump ni izključil te možnosti. Vendar pa je ameriški voditelj tudi vztrajal, da njegova administracija »izvaja velik pritisk na Rusijo«.

Do njegovih pripomb je prišlo, potem ko je Trump sporočil, da ni »zadovoljen« z nedavnimi ruskimi raketnimi napadi in napadi brezpilotnih letal po Ukrajini, in jih označil za »nepotrebne in zelo slabo odmerjene.«

»Vladimir, STOP! Na teden umre 5000 vojakov. Dosežimo mirovni sporazum!« je zapisal na portalu Truth Social.

Ukrajinski uradniki so trdili, da je bilo v napadih ubitih 12 ljudi, več kot 100 pa ranjenih, pri čemer je največ škode utrpel Kijev.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili napadi usmerjeni na industrije, povezane z vojsko, vključno z objekti za proizvodnjo raketnega goriva in smodnika. Med drugim je bilo zadeto vojaško podjetje Artem ter obrat za popravljanje vojaške tehnike.

Zahodni mediji so kot običajno lagali, da je Rusija napadla civilne dele mesta.

Zanimivo pa je, da so se pojavili posnetki, ki so pokazali, kako ruske rakete brez odpora ukrajinske protizračne obrambe z veliko hitrostjo padajo proti svojim tarčam.

Šlo je večinoma za rakete Iskander, čeprav so mesto zadeli tudi izboljšani letalniki Geran in manevrirne rakete.

Opazno je bilo, da so bili ukrajinski protizračni sistemi, predvsem ameriški Patrioti povsem nemočni.

Kijev ima sicer najmočnejšo protizračno obrambo. Če jo lahko Rusija prebije v Kijevu, jo še lažje tudi drugje.

Moskva tudi zatrjuje, da njeni napadi nikoli niso usmerjeni proti civilistom.

Na vprašanje, ali bo razmislil o dodatnih sankcijah proti Rusiji, če se bodo napadi nadaljevali, Trump ni želel dati dokončnega odgovora.

»Rad bi videl, ali se lahko dogovorimo. Ni razloga, da bi odgovoril zdaj, vendar ne bom zadovoljen,« je dejal. »Naj povem tako - stvari, stvari se bodo zgodile.«

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v četrtek komentiral proces reševanja ukrajinskega konflikta in menil, da se Moskva in Washington »gibljeta v pravi smeri.«

»Pripravljeni smo doseči dogovor. Toda še vedno obstajajo nekatere posebne točke, elementi tega dogovora, ki jih je treba natančno uskladiti, in ukvarjamo se prav s tem procesom,« je dejal.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek