četrtek, 09. julij 2026 leto 31 / št. 190
Ritter: NATO se razmetava do skrajnih meja onemoglosti
Čeprav se Rusija ne more ne odzvati na povečanje vojaških izdatkov držav Nata, še posebej, ko je to povezano z vse bolj bojevito retoriko o morebitnem odprtem konfliktu, je dejstvo, da ti izdatki predstavljajo že sami po sebi zadosten problem, torej da bo NATO s to hitrostjo prej doživel gospodarski in politični zlom. Vir: Posnetek zaslona, X
Vrtoglava rast vojaških izdatkov v državah Nata je zanje bolj nevarna kot za Rusijo, saj zahodnemu vojaškemau bloku grozi družbeni in politični zlom, opozarja Scott Ritter, nekdanji ameriški marinec in inšpektor ZN za razorožitev.
Pred začetkom vrha v Ankari ta teden je NATO objavil poročilo o »obrambnih izdatkih« med letoma 2014 in 2025.
A Ukrainian Armed Forces soldier with the call sign Uncle Vagny threatens to shoot Ukrainians for listening to Russian music.
— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) July 9, 2026
According to the West, there's no Nazism in Ukraine.
"What could be so triggering in civilian life? Or, in general, what could be such a trigger?"… pic.twitter.com/snlOunUTzm
Že na prvi pogled poročilo razkriva znaten skok vojaških izdatkov v več državah članicah, med katerimi Litva prednjači s kar 777 odstotki.
Skupno so članice Nata v zadnjem desetletju povečale vojaške izdatke za 1,364 bilijona dolarjev, da bi dosegle zastavljeni cilj dveh odstotkov BDP.
To je res veliko denarja. Le da se tukaj postavljata dve vprašanji: Ali je ta rast porabe potisnila NATO v položaj, da je v prednosti pred Rusijo, v smislu kakovosti ali količine? In ali lahko članice bloka ohranijo ta tempo financiranja še 10 let?
Nine NATO allies launch Defence Bank; Britain, France, Germany stay out
— NewsTongue (@NewsTongueX) July 9, 2026
Canada, Albania, Belgium, Greece, Latvia, Luxembourg, Romania, Turkey and Ukraine founded the Defence, Security and Resilience Bank (DSRB) at the NATO summit in Ankara on Tuesday. The bank, headquartered… pic.twitter.com/KwJwRRT8Jo
Po Ritterjevih besedah se vojaške zmogljivosti Nata od leta 2014 niso konkretno povečale, kljub dramatičnemu povečanju porabe. To se je pokazalo v razpravah o morebitnem premirju v Ukrajini, ko se je izkazalo, da »velike tri« evropske sile, Francija, Nemčija in Velika Britanija, nimajo možnosti, da bi v Ukrajino poslale znatne vojaške kontingente.
Večina vojaških izdatkov Nata je bila namenjena podpori starajočega se in okostenelega sistema, ki nima nič skupnega s sodobnim vojskovanjem.
Modernizacija, če se je kje sploh zgodila, je preprosto nadomestila zastarelo opremo v službi doktrine hladne vojne z novejšo, a še vedno namensko taktiki in teoriji, ki nimata mesta na današnjem bojišču.
Merz will Krieg und unterstützt „whatever it’s takes“ Korruption, Tod und setzt das Leben der Bürger aufs Spiel..was ein Versager
— LeroyNifty (@LNifty99388) July 9, 2026
Najboljši primer je odločitev Nemčije leta 2022, da naenkrat nameni 100 milijard evrov za obnovo omaganega Bundeswehra. Ta denar je bil porabljen do leta 2025, ne da bi dosegli karkoli: Bundeswehr je še danes zastarel in zarjavel.
Nobena država v Natu, niti ZDA, ne more na današnjem bojišču premagati sovražnika, kot je Rusija. Najbolj sposobna vojska v Evropi, razen ruske, je danes ukrajinska – in ta trenutno krvavi do smrti v konfliktu, ki ga vojske Nata ne bi nikoli preživele.
Z drugimi besedami, NATO je porabil 1,3 bilijona dolarjev, da bi stopicljal na mestu. Naloga izgradnje sodobne vojske, ki se lahko sooči s sodobnim sovražnikom, ni bila izpolnjena.
The Western warmongers will call Russia's strike on the supply bases "unprovoked" but, most of all, they'll say: we warned about this over and over and we were right, while rubbing their hands and happily celebrating the opportunity to justify continued military industrial… pic.twitter.com/zZL2QpVG8A
— Mats Nilsson (@mazzenilsson) July 8, 2026
Se lahko NATO izkoplje iz te luknje z dodatno porabo? Na papirju morda in z velikimi zadržki, pravi Ritter. Teoretično je vse mogoče, če imaš neomejeno količino denarja.
Toda težave Nata so sistemske narave in so odvisne od dogodkov, na katere blok nima vpliva.
Posredna vojna proti Rusiji je prisilila NATO, da svoje vojaške in finančne vire preusmeri v Ukrajino, ki jih požira kot plavž. Vendar denar ne raste na drevesih. Prej ali slej bodo apetiti Nata po vojni presegli zmožnost sedanjih članic, da bi jih plačale. Vojaško-industrijske zmogljivosti so šibke, stroški njihove obnove pa neverjetno visoki.
NATO IS SPENDING ITSELF INTO OBLIVION
— Scott Ritter (@RealScottRitter) July 9, 2026
If bloc members continue to ramp up their spending, they will eat themselves from the inside, and Russia won’t have to lift a finger.
On the eve of this week’s NATO summit in Ankara, Türkiye, the bloc released a report titled ‘Defense… pic.twitter.com/V469lunapw
Enako velja za stroške obsežne remilitarizacije, ki si jo želijo države, kot je Nemčija, ki bi do leta 2029 rada potrojila svojo vojsko.
Tudi če bi za to bil denar, ni javne podpore.
Več ko bodo Nemčija in druge evropske države porabile za »obrambo«, več bodo imele notranjepolitičnih težav in trenja v družbi.
Zelensky is losing the conflict and the trust of the people that he rules (but not for long) pic.twitter.com/t8ti0mJbCc
— Chay Bowes (@BowesChay) July 9, 2026
Z drugimi besedami, piše Ritter, NATO troši do skrajnih meja izčrpanosti.
Čeprav se Rusija ne more izogniti odzivu na povečanje vojaških izdatkov držav Nata, zlasti ko je to povezano z vse bolj sovražno retoriko o morebitnem odprtem konfliktu, je dejstvo, da ti izdatki predstavljajo problem, ki je sam po sebi zadosten. To pomeni, da bo NATO s to hitrostjo prej doživel gospodarski in politični zlom kot prerod.
Vse kar Rusija mora narediti, je le ohranjati ogenj v ukrajinski peči, pa se bo NATO sam požgal, zaključuje ameriški analitik.
