Razmere v Makedoniji ostajajo zaostrene

Politične razmere v Makedoniji ostajajo zaostrene. Nedavno izvoljeni predsednik parlamenta Albanec Talat Xhaferi v torek ni mogel začeti z delom, saj se njegov predhodnik Trajko Veljanoski ni pojavil, da bi mu predal ključe prostorov in uradni žig. Na ulicah Skopja pa se je v torek zvečer znova zbralo več tisoč protestnikov.

Privrženci doslej vladajoče stranke VMRO-DPMNE nekdanjega premierja Nikole Gruevskega so nove proteste pripravili pet dni po tem, ko so protestniki iz njihovih vrst prejšnji četrtek vdrli v makedonski parlament. Protestniki nasprotujejo t. i. tiranski platformi, ki prinaša več jezikovnih pravic za albansko skupnost.

Makedonija je sicer že več kot dve leti v slepi ulici, stanje pa se ni spremenilo niti po parlamentarnih volitvah decembra lani. Politično krizo je poglobilo zavračanje predsednika Gjorgeja Ivanova, da mandat za sestavo vlade podeli predsedniku makedonskih opozicijskih socialdemokratov (SDSM) Zoranu Zaevu.

Razmere so se še dodatno zaostrile v četrtek, ko je večina v parlamentu, ki jo sestavljajo SDSM in stranke albanske manjšine, za novega predsednika sobranja imenovala Xhaferija, člana albanske Demokratske unije (DUI). Njegova izvolitev je sprožila vdor jeznih podpornikov VMRO-DPMNE v parlament. V incidentu pa je bilo poškodovanih več kot 100 ljudi.

V VMRO-DPMNE nekdanjega premierja Nikole Gruevskega izvolitve Xhaferija za predsednika sobranja ne priznavajo in so jo označili za nezakonito in neustavno. Za Ivanova in doslej vladajočo stranko VMRO-DPMNE so predlogi, ki prinašajo več jezikovnih pravic za albansko skupnost, nevarni, saj da ogrožajo suverenost Makedonije.