Raziskujemo in pojasnjujemo: Evropska unija v boju proti terorizmu

V luči nedavnega terorističnega napada v Londonu s strani islamističnega ekstremista, se bomo v današnjem prispevku dotaknili, kako je (pravno) urejen boj proti terorizmu v Evropski uniji.

Konvencija SE o preprečevanju terorizma

16. maja 2005 je bila na seji Sveta Evrope sprejeta »Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma«, ki se v 32 členih dotika vprašanja skupnega boja proti terorizmu. V preambuli konvencije je zapisano, da »kazniva teroristična dejanja in kazniva dejanja, opredeljena v tej konvenciji, ne glede na to, kdo jih je zagrešil, nikakor niso opravičljiva iz političnih, filozofskih, ideoloških, rasnih, etničnih, verskih ali drugih podobnih razlogov, ter ob sklicevanju na obveznost vseh pogodbenic preprečevati taka kazniva dejanja, če pa niso preprečena, je treba storilce kazensko preganjati in zagotoviti, da so kaznovani s kaznimi glede na težo dejanja«.
 

Namen konvencije je tako »okrepiti prizadevanja pogodbenic pri preprečevanju terorizma in njegovih negativnih vplivov na celovito uživanje človekovih pravic, zlasti pravice do življenja« na podlagi več- in dvostranskih mednarodnih sporazumov ali pogodb. To mednarodno sodelovanje se nanaša predvsem na izmenjavo podatkov, izboljšanje fizične zaščite oseb in objektov ter okrepitvijo usposabljanja in usklajevalnih načrtov za civilne izredne razmere.

Dalje dokument narekuje dolžnost preiskave kot tudi mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, kamor sodi tudi izročitev ali kazenski pregon. Konvencija je pričela v Sloveniji veljati konec leta 2009.

Dodatni protokol h konvenkciji

Leta 2015 je bil sprejet še dodatni protokol, s katerim so razširili nabor kaznivih dejanj v zvezi s terorizmom. Dodana so bila naslednja kazniva dejanja:

• potovanje v tujino za namen terorizma,
• financiranje potovanja katerikoli osebi v tujino za namen terorizma,
• organizacija ali omogočanje takega potovanja.

Protokol je bil oblikovan predvsem zaradi stotine državljanov članic Evropske unije, ki so zapustili svojo državo in se odpravili v države Afrike in Bližnjega vzhoda, kjer so se pridružili islamističnim terorističnim skupinam, kot sta Islamska država in Al Kajda.

Direktiva EP in SEU o boju proti terorizmu

Februarja letos sta Evropski parlament in Svet Evropske unije (SEU) sprejela skupno direktivo o boju proti terorizmu, katera zamenjuje dva predhodna sklepa SEU. Za sprejetje direktive je glasovalo 498 evropskih poslancev, 114 je bilo proti in 29 se je vzdržalo.

Direktiva opredeljuje nov pojem in sicer »tuji teroristični borci«, ki »potujejo v tujino za namen terorizma. Tuji teroristični borci, ki se vrnejo, pomenijo povečano varnostno grožnjo za vse države članice.«

Kot teroristična kazniva dejanja so opredeljena: napadi na osebe (z namenom njihove smrti ali poškodovanja), ugrabitve ali jemanje talcev, uničevanje javnih in zasebnih objektov oz. infrastrukture, ugrabitev vozil, plovil in zrakoplovov, rokovanje z orožjem in strelivom, izpusti kemičnih snovi, motnje ali prekinitve oskrbe z vodo, elektriko in drugimi osnovnimi viri, napadi na informacijske sisteme, kot tudi le grožnje s takimi dejanji.
 

Kazniva dejanja, povezana z delovanjem teroristične skupine, so: vodenje kot sodelovanje v skupini, ob zavedanju, da člani skupine nameravajo storiti teroristično dejanje. Med kazniva dejanja, ki so povezana s terorističnimi dejavnostmi, so uvrstili: javno ščuvanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, novačenje za terorizem, zagotavljanje in izvajanje pri usposabljanju, potovanje ali kakršnokoli sodelovanje pri potovanju za namen terorizma (tako izven kot znotraj EU), financiranje terorizma, kot tudi storitve nekaterih drugih kaznivih dejanj z namenom teroristične aktivnosti (velike tatvine, izsiljevanje, izdelava in uporaba lažnih uradnih listin).

Direktiva dalje narekuje, da naj države članice spremenijo zakonodajo tako, da je zagrožena zaporna kazen za manjša kazniva dejanja s področja terorizma najmanj osem let in za večja najmanj petnajst let. Dalje se lahko kazni znižajo, če se storilci odrečejo teroristični dejavnosti in aktivno pomaga pri nadaljnjem pregonu terorizma s posredovanjem ključnih informacij. Poleg kazni za fizične osebe direktiva navaja tudi kazni za pravne osebe, ki so: odvzem pravice do javnih sredstev ali podpore, začasna ali stalna prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti, uvedba sodnega nadzora, sodni nalog za prenehanje pravne osebe ter začasno ali trajno zaprtje poslovnih subjektov.