REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Putin: Sprejeta odločitev o vzpostavitvi varnostne cone med Rusijo in Ukrajino. In kaj to pomeni?

Putin: Sprejeta odločitev o vzpostavitvi varnostne cone med Rusijo in Ukrajino. In kaj to pomeni?Ukrajinska demilitarizirana cona. Vir: Posnetek zaslona, X

Metode, ki jih uporabljajo ukrajinske oborožene sile in tuji plačanci, so teroristične, je dejal ruski predsednik Vladimir Putin in dodal, da je bila zato sprejeta odločitev o vzpostavitvi varnostne cone vzdolž meje med Rusijo in Ukrajino.

»Že prej sem povedal, da je bila sprejeta odločitev o vzpostavitvi določenega varnostnega varovalnega območja ob meji. Naše oborožene sile trenutno rešujejo ta problem,« je dejal ruski predsednik.

Po njegovih besedah ​​vojska aktivno zatira sovražnikove strelske točke.

Posebna tema, najpomembnejša za ohranjanje varnosti, zaščito življenj in zdravja ljudi, je razminiranje ozemelj, kjer so potekale bojne operacije, je poudaril predsednik Rusije.

Hkrati sovražnik izbira cilje, ki praviloma nimajo vojaškega pomena – civilne objekte, domove ljudi. Kot je dodal, pri napadih z droni »lovijo« mestni promet, reševalna vozila, transport, ubiti so in ranjeni ženske in otroci, je dodal Putin.

Gre za Kursko, Belgorodsko in Brjansko regijo, ki so bile prizadete in trpijo zaradi napadov.

V vsaki od teh regij obstajajo specifičnosti, obstajajo pa tudi skupne teme, ki skrbijo državljane, kot so obnova stanovanj, socialnih in prometnih objektov.

»Začeti bi bilo treba dela za obnovo in izgradnjo vsega, kar je bilo uničeno, pomagati ljudem, da se vrnejo v svoje domače vasi, zaselke, kjer to dopuščajo varnostne razmere, in obnoviti vso prometno in drugo infrastrukturo,« je poudaril.

Poleg tega je ministrstvu za gospodarski razvoj naročil, naj skupaj s predsednikovo administracijo pripravi kompleksen načrt za obnovo poškodovanih delov Kurske, Belgorodske in Brjanske regije.

Ta program, je nadaljeval, mora biti podprt s potrebnimi finančnimi in materialnimi viri.

Čeprav se o takšnem območju govori že od leta 2023, Putinova izjava pomeni prehod od koncepta h konkretni politiki.

Čeprav se o takšnem območju govori že od leta 2023, Putinova izjava pomeni prehod od koncepta h konkretni politiki.  

Poglejmo torej, kaj ta odločitev pomeni, kako bi lahko bila videti z vojaškega vidika in zakaj si Kremelj zdaj prizadeva zanjo.

22. maja je ruski predsednik na seji vlade izjavil, da je Rusija začela vzpostavljati varovalni pas ob meji z Ukrajino. Povedal je, da je vojska že začela izvajati načrt.

»Naše oborožene sile zdaj dejavno izvajajo to misijo zdaj. Sovražnikovi strelski položaji so zatrti, delo se nadaljuje.«

Prevoz vojaške tehnike skozi Kursk. Vir: Telegram

Znano je le, da bo varovalno območje obsegalo območja ob meji z Ukrajino v regijah Belgorod, Brjansk in Kursk, ki so bile vse žrtve ukrajinskih napadov.

Okrepljeni napadi, rakete dolgega dosega, napadi z brezpilotniki in vpadi čez rusko mejo s pomočjo diverzantskih in terorističnih skupin, ki smo jim bili priča zadnja leta so tako izzvali – nove premike ruske vojske proti zahodu.

Z vojaškega vidika je varovalni (ali »sanitarni«) pas fizična ovira za zmanjšanje tveganja neposrednih spopadov in provokacij.

Ta območja so lahko demilitarizirana, z omejeno prisotnostjo vojske ali pa jih v celoti zasedajo vojaške sile in delujejo kot strateška blazina.

Zgodovinske vzporednice vključujejo izraelsko varnostno območje v južnem Libanonu (1985-2000), turške čezmejne operacije v severni Siriji (od leta 2016), DMZ med Severno in Južno Korejo (od leta 1953) ter tako imenovana »siva območja« med Armenijo in Azerbajdžanom pred konfliktom v Gorskem Karabahu leta 2020.

Putin je namignil, da bo takšno območje potrebno že junija 2023, pri čemer je navedel pomembnost odvzema možnosti ukrajinskim silam, da s topništvom napadejo rusko ozemlje.

Čeprav so bile podrobnosti takrat nejasne, se je ideja precej časa pojavljala v uradni retoriki.

Ruski poslanci in vojaški analitiki so izrazili podporo tem načrtom.

Državna duma (parlament) je predlagala varovalno globino vsaj 50-60 kilometrov, opremljeno z zračno obrambo in sistemi proti dronom.

Dmitrij Medvedjev, namestnik predsednika ruskega Varnostnega sveta, je namignil, da če bo Ukrajina dobila več orožja dolgega dosega, se bo območje morda moralo raztezati še globlje - potencialno do 550-650 kilometrov - da bi nevtralizirali grožnje.

Medtem je ukrajinsko zunanje ministrstvo pobudo obsodilo kot novo eskalacijo in pozvalo k večjemu mednarodnemu pritisku na Moskvo.

Ena od prvih različic demilitarizirane cone, kot jo vidijo v Rusiji. Vir: Dances with Bears, John Helmer

Z vojaškega vidika vzpostavitev varovalnega območja pomeni razširitev ruskega nadzora na ukrajinsko ozemlje.

Z vojaškega vidika vzpostavitev varovalnega območja pomeni razširitev ruskega nadzora na ukrajinsko ozemlje.

Prvi znaki tega so se pojavili z ruskimi poročili o zavzetju več vasi v ukrajinski regiji Sumi, vključno z Maryino, Žuravko in Basovko - vse blizu meje s Kurskom.

Putin je 20. maja nepričakovano obiskal regijo Kursk, kar je bil njegov prvi obisk, odkar so se tam začeli spopadi.

Med potovanjem je Pavel Zolotarjov, vodja okrožja Gluškovo blizu ukrajinske meje, prizval predsednika Rusije, naj prevzame nadzor nad mestom Sumy in zavaruje območje.

Putin se je odzval s šalo in pripomnil, da je za novega vodjo regije imenoval Aleksandra Khinshteina, ker »tudi on hoče več, več«.

Boj ni omejen na Sumy. Intenzivni spopadi potekajo tudi v regiji Harkov v bližini Kupjanska.

Kljub temu pa obseg trenutne ofenzive ne kaže na obsežno operacijo, katere cilj bi bila obkolitev.

Namesto tega se zdi, da je rusko napredovanje počasno in vztrajno - verjetno je namenjeno izčrpavanju ukrajinskih rezerv in postopnemu širjenju nadzora brez drznih in tveganih potez.

Okrepljeni napadi, rakete dolgega dosega, napadi z brezpilotniki in vpadi čez rusko mejo s pomočjo diverzantskih in terorističnih skupin, ki smo jim bili priča zadnja leta so tako izzvali – nove premike ruske vojske proti zahodu.

Če bi ruskim silam uspelo zavzeti večje dele teh regij, bi se lahko velika mestna središča, kot sta Sumy in Černigov, v katerih živi več sto tisoč ljudi, znašla v operativnem dosegu. Njihova ranljivost bi se lahko izkazala kot močna pogajalska točka v prihodnjih pogajanjih.

Z vojaškega vidika je vzpostavitev varovalnega območja logična poteza.

S premikom fronte za 20-30 kilometrov globlje v Ukrajino bi večja ruska mesta, kot sta Belgorod in Kursk, postala izven dosega številnih artilerijskih sistemov.

Prav tako bi zaprli poti za infiltracijo ukrajinskih saboterjev in otežili operacije brezpilotnih letal.

Boji v Sumiju in Harkovu se nadaljujejo z zmernim tempom.

Če bi ruskim silam uspelo zavzeti večje dele teh regij, bi se lahko velika mestna središča, kot sta Sumy in Černigov, v katerih živi več sto tisoč ljudi, znašla v operativnem dosegu.

Njihova ranljivost bi se lahko izkazala kot močna pogajalska točka v prihodnjih pogajanjih, ocenjuje Petr Lavrenin, politični novinar in strokovnjak za Ukrajino in nekdanjo Sovjetsko zvezo, rojen v Odesi.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke