Provokacija ali upravičen odgovor? Rusija na manevrih »Zahod 2021« preizkuša daljinsko vodena orožja

Medtem ko se ZDA in zahodne države nahajajo sredi razprav o posledicah ameriškega odhoda iz Afganistana, Rusija že izvaja nove velike manevre na zahodnih mejah članic zveze NATO.

Vaje z naslovom »Zahod 2021« (Zapad 2021) potekajo ob sodelovanju z belorusko vojsko.

#Zapad2021 Exercise, Indian armed forces are also participating in it. 200 soldiers from #NAGA Battalion are there. pic.twitter.com/WJ0WhJ1t17

— Defence Detectives (@defenceDetectiv) September 12, 2021

V nekaterih državah EU in Ukrajini so zaradi omenjenih manevrov že izrazili »vznemirjenje«.

Vojaške enote so tokrat uporabile tudi nekatera nova orožja, predvsem »Platformo - M«, bojnega robota, ki ga je mogoče nadzorovati daljinsko in je opremljen z metalcem granat ter strojnico.

Prvič je bilo to orožje javno predstavljeno leta 2015.

Po navedbah ruskih virov gre sedaj za prvi primer uporabe bojnega robota v manevrih.

Omenjeni roboti naj bi bili pripravljeni tudi na avtonomno delovanje v prihodnosti.

Ob tem so ruske enote uporabile tudi nova taktična vozila Sarmat-2.

Zapad 2021 : Indian Army. #China & #Pakistan participating as observers. pic.twitter.com/zasKvqiYP6

— Dee Enn(@1_Livid) September 12, 2021

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da manevri »niso usmerjeni zoper nikogar«, da pa so razumljivi »glede na povečano aktivnost zveze NATO blizu meja Rusije in njenih zaveznikov.«

Medtem pa v Ukrajini, pa tudi v članicah zveze NATO Poljski in Litvi trdijo, da so tako veliki manevri tako blizu njihovih meja »provokacija« in opozarjajo na mogoč napad Rusije.

»Moramo spoznati, da bi se to (ruski vojaški napad na Estonijo) lahko zgodil v prihodnjih letih,« je dejal Martim Herem, poveljnik estonskih obrambnih sil.

»Cilj Rusije verjetno ni, da nas okupirajo – Moskva si ne želi doseči nadzora z okupacijo, toda želi doseči nestabilnost in vplivati s pomočjo nestabilnosti,« je dejal.

Manevri »Zapad« se sicer organizirajo vsaka štiri leta, so pa letošnji še posebej pod drobnogledom zahodnih analitikov tudi zaradi podpore, ki jo Rusija daje beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, ki ga članice EU in ZDA kritizirajo zaradi zatiranja protestov in svoboščin ljudi v Belorusiji.

Toda Kremelj Belorusijo šteje med svoje strateške zaveznice in državi pomaga tudi z ugodnimi krediti.