REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Primer »Pozabljenega zapornika«: Kako je laž CNN ustreljena z ameriškim orožjem

Primer »Pozabljenega zapornika«: Kako je laž CNN ustreljena z ameriškim orožjemVsi uredniki - od tistih, ki so danes nadrejeni Clarissi Ward, včeraj pa Claasu Relotiusu, niso posumili v laži sodelavcev samo zato, ker se popolnoma prilegajo njihovim političnim stereotipom. Vir: Posnetek zaslona, X

Ameriška novinarka in glavna mednarodna dopisnica CNN-a Clarissa Ward je poleg poročanja s kriznih območij po svetu za najbolj nepozaben trenutek svoje dvajsetletne kariere izbrala izpustitev ujetnikov Asadovega režima iz grozot sirskega zapora.

V iskanju ugrabljenega kolega Austina Ticeja je v spremstvu uporniškega borca ​​vstopila na sedež sirske letalske obveščevalne službe v Damasku in našla ujetnika, zvitega pod odejo. Trdil je, da tri dni ni jedel in pil ničesar, kaj šele, da bi vedel, da je njegov ječar zapustil Sirijo in predal oblast.

Neverjeten trenutek za zapornika. In za novinarko. Morda preveč dramatičen, da bi bil pristen.

Medtem ko je CNN skozi zgodbo »pozabljenega ujetnika« svetu serviral na krožniku vse grozote Asadovega režima, se urednikom ameriške tv mreže niti sanjalo ni, da bodo žaromete javnosti usmerili - vase.

Gledalci so prvi posumili v resničnost ujetnikove zgodbe in poročanja CNN. Jetnik, ki se je televizijski ekipi predstavil kot Adel Gurbal, je namreč trdil, da je tri mesece gnil v ječi brez oken, ni pa bil videti kot nekdo, ki 90 dni ni videl sonca. Poleg tega se je zdel precej urejen. In kar energičen za nekoga, ki, kot je potarnal, tri dni ni jedel ne pil vode.

Dokončno potrditev, da je ameriška televizija lagala svojim gledalcem, je prišla od sirske organizacije Verify-Sy, ustanovljene z idejo boja proti širjenju dezinformacij.

Izkazalo se je, da zapornik v resnici sploh ni civilist, ampak je bil častnik v Asadovem direktoratu za zračno obveščevalno službo. Njegovo ime ni Adel Gurbal, ampak Salama Muhamad Salama.

V družbi je znan kot zloglasni in okrutni Abu Hamza, ki je vodil številne varnostne postaje v Homsu in se ukvarjal s krajo, izsiljevanjem in siljenjem civilistov, da postanejo ovaduhi in vohunijo za sokrajani.

Kljub na videz nedolžnemu in umirjenemu obnašanju pred kamerami ima Salama torej temno preteklost.

Prva liga novinarjev CNN: Clarissa Ward, ki so jo pravkar ujeli pri eni najbolj očitnih novinarskih goljufij v zadnjem času, pri uprizarjanju dramatičnega prizora bele rešiteljice, da bi morda prejela še eno Peabodyjevo nagrado. Ni ji uspelo izreči niti enega stavka, s katerim bi prevzela odgovornost za svoje zavržno dejanje. Znani ameriški novinar Max Blumenthal (TheGrayzoneNews) je Wardovi sporočil, da bi je »prava novinarska hiša hladnokrvno odpustila in sprožila notranjo preiskavo tvojih preteklih poročil. Vendar delaš za CNN, kjer težnja po gledanosti in imperialna propaganda nadomeščata vsak videz novinarske etike. To je edini razlog, da si še pred kamero.« Vir: Posnetek zaslona, X

Sodeloval je v vojaških operacijah v Homsu leta 2014, kjer je ubijal civiliste in bil odgovoren za aretacijo številnih mladih moških na podlagi lažnih obtožb.

Na koncu tri mesece v zaporu ni preživel zaradi Asadove samovolje, ampak manj kot mesec dni zaradi spora o delitvi dobička od izsiljevanja z višje rangiranim častnikom.

Tako je zgodbo, s katero naj bi ameriška televizija svetu pokazala na novo pridobljeno svobodo sirskega ljudstva, sestrelilo ameriško orožje – organizacije, namenjene, da pod krinko boja za resnico preganjajo tista politična mnenja, ki niso v skladu s pripovedjo Zahoda.

V ponedeljek je CNN izdal pojasnilo obeh novinarjev, ne pa Wardove.

Trdita, da nista zavajala javnosti, ampak sta bila zavedena tudi sama. In to od človeka, ki je želel prek njiju ustvariti novo podobo o sebi in zavajati mednarodno javnost.

Javnost od novinarke CNN niti toliko ni dobila.

Z zakasnitvijo je objavila le, da potrjuje novo identiteto ujetnika, ki ga je rešila...

In tam, kjer je umanjkalo opravičilo, se odpirajo dvomi o poštenih namenih same medijske hiše.

Zdaj, ko je resnica razkrita, je prispevek najmočnejše ameriške televizije videti kot epizoda naivne turške serije z elementi cenene bondovske akcije. Pri devetih minutah je prikazana Clarissa Ward, kako vstopa v zapor v spremstvu uporniškega borca, ki dramatično strelja v ključavnice na vratih celic, medtem ko raziskujejo objekt.

V eni od samic, opremljenih le z žimnico, se pod odejo skriva - Adel Gurbal, glavni junak propadle propagande CNN-a. Zapornik, potem ko mu je bilo sporočeno, da je prost, dobi vodo in zapusti zapor držeč ameriško novinarko za roko.

Dramatični prizor je dosegel vrhunec, oba sta čustvena – sirski »jetnik«, ker je na svobodi, ona, Američanka, novinarka CNN, ker ji je z očesom kamere uspelo zabeležiti nepredstavljivo grozo Asadovega režima. Prevzeta od čustev, ki so jo preplavila, Clarissa, pretresenim glasom, ponavlja - »V redu si, v redu si«.

Nato so predstavniki Sirskega arabskega Rdečega polmeseca, ki so čakali pred ječo, priskočili na pomoč »pozabljenemu ujetniku«, je prikazano v nadaljevanju prispevka. Organizacija je na družbenem omrežju X objavila 13. decembra, da so moškega našli brez identifikacije in da so ga ponovno združili s sorodnikom v Damasku. Clarissin prispevek pa se konča z besedami: »To je konec zelo temnega poglavja zanj in celotno Sirijo.«

Potem ko so jih razkrili sirski preverjevalci dejstev, je redakcija CNN-a anketirala prebivalce Homsa, vse po vrsti. En Sirec je uredništvu celo posredoval fotografijo, za katero trdi, da prikazuje njihovega »zapornika« med službovanjem v Asadovem direktoratu:

Programska oprema za prepoznavanje obraza je potrdila 99-odstotno ujemanje z ujetnikom, ki ga je rešil CNN.

Šest let kasneje: Razvpiti Claas Relotius je zdaj v predvolilni ekipi nemškega gospodarskega ministra Roberta Habecka. Spomnimo, Habeck je znan kot avtor pravljic za otroke. »Morda to pojasnjuje lepe Habeckove zgodbe, ki se zdaj množično širijo pri nas«, je s kančkom cinizma sklenil eden od nemških volivcev. Vir: Posnetek zaslona, X.

Zato ni res, da redakcija CNN ni naredila vsega, kar mora resna redakcija preveriti. Razen ene malenkosti - časovnice.

Morali bi namreč opraviti vsa ta preverjanja pred predvajanjem spornega video prispevka.

A CNN ni edini, ki mu je spodrsnilo z objavljanjem laži, ki ustrezajo predsodkom urednikov in zahodnega občinstva.

Nemec Claas Relotius je v uglednem Spieglu objavljal tekste, v katerih so bili njegovi sogovorniki ljudje CNN-ovega klišeja o Trumpovem volivcu.

V kateri koli kotiček Amerike bi stopila noga tedaj 33-letnega Claasa-Hendrika Relotiusa, bi dosegla kakšnega prostaka in fašista, ki nosi Trumpa v srcu.

Potem se je izkazalo, da si je Relotius sogovornike izmišljal, jih vklapljal v stereotipe, ki jih je našel na družbenih omrežjih, in jih kombiniral s poročili drugih medijev.

Preden ga je kolega osumil za objavo izmišljenih reportaž, je Relotius za svoje laži prejel nagrado CNN za novinarja leta.

Kako uredniki tako ameriške novinarke kot nemškega novinarja niso posumili v neverjetno srečo svojih dopisnikov?

Ker nihče ne pomisli, da bi podvomil v tisto, kar ustreza njihovim zdavnaj zgrajenim predsodkom in stereotipom: da Trumpa volijo zabiti; da je Asad Hitler; in da je rusko novinarstvo maligno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke