REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prikrite smrti: V Španiji 30.000 upokojencev izginilo s seznamov prejemnikov pokojnin, podobno je tudi drugje

Prikrite smrti: V Španiji 30.000 upokojencev izginilo s seznamov prejemnikov pokojnin, podobno je tudi drugjeStari v Španiji

Okoli 30.000 upokojencev je, v primerjavi s prejšnjim letom, samo v prvih štirih mesecev leta 2020 »izpuhtelo« iz seznamov za prejemanje pokojnin v Španiji, je sporočilo špansko ministrstvo za delo.

Preleti letal in proslavljanje zmage bi bilo verjetno precej bolj trpko, če bi tudi v Sloveniji prešteli tiste, ki po novem - več ne prejemajo pokojnine.

Skupaj je iz seznamov zaradi različnih razlogov, predvsem pa smrti izginilo 205.638 upokojencev.

V španskem ministrstvu za delo ocenjujejo, da je velika razlika rezultat epidemije koronavirusa.

Državna statistika vključuje tudi posvojence in vdove, vendar je v splošnem razlog za izpad iz sistema prejemanja pokojnin v okoli 90 odstotkov smrt upokojenca.

»Ocenjevali smo, kako je pandemija Covida-19 vplivala na število smrti v celotni populaciji in predvsem med starejšimi,« je pojasnilo ministrstvo.

Število »pretiranih smrti« je bilo višje za 30.000 kot leta 2019 in 25.000 za obdobje med leti 2015 in 2019. Več kot 80 odstotkov umrlih je bilo starih nad 70 let.

Število »pretiranih smrti« je bilo višje za 30.000 kot leta 2019 in 25.000 za obdobje med leti 2015 in 2019. Več kot 80 odstotkov umrlih je bilo starih nad 70 let.

Španija je ena od držav, ki jo je pandemija koronavirusa najbolj prizadela.

Vendar so tudi raziskave v drugih državah pokazale, da bodo posledice pandemije morda večje, kot kažejo dosedanji podatki.

Številne države sveta sicer na precej različne načine štejejo umrle zaradi koronavirusa.

Nekatere k smrtnim žrtvam ne prištevajo tiste, ki imajo kakršne koli dodatne zaplete, ali pa ne štejejo tistih, ki su sicer res umrli za »pljučnicami«, vendar niso bili testirani na Covid-19.

Znani so primeri iz Italije, Španije, Švedske, Avstrije in mnogih drugih držav, kjer je koronavirus vstopil v domove za starejše in pokosil veliko število starostnikov.

Mnoge žrtve v teh domovih niso bile prištete k žrtvam virusa, kar so posebej izpostavili nekateri italijanski župani.

V številnih državah med žrtve Covida-19 niso prešteli tiste, ki so se po nasvetu oblasti samoizolirali – in na koncu umrli doma.

Podobno velja za tiste, ki so se po nasvetu oblasti samoizolirali – in na koncu umrli doma.

Vendar obstaja še ena pot, da pridemo do vsaj približne, toda bolj resnične ocene o številu smrtnih žrtev – s primerjavo podatkov o številu smrti v podobnem obdobju lani, pred izbruhom pandemije, in letos.

To so naredili v obsežni analizi najprej pri Economistu, sedaj pa tudi v časniku Financial Times (FT).

In podatki so srhljivi.

Višek smrti zaradi koronavirusa po državah Vir:FT

Ob primerjavi podatkov v 14 državah so ugotovili, da bi bilo »resničnih žrtev koronavirusa« v resnici za okoli 60 odstotkov več, kot pa kažejo uradne statistike.

V omenjenih 14 državah so našteli 122.000 smrtnih žrtev, kar je veliko več kot uradnih 77.000 smrtnih žrtev zaradi koronavirusa.

Pri tem so v Financial Timesu primerjali število smrti v omenjenih državah marca in aprila leta 2020 in marca in aprila v letih 2015-2019.

V Sloveniji bi lahko bilo danes v resnici že najmanj 180 žrtev koronavirusa, ne pa le 108, kot jih kažejo uradni podatki.

Ugotovili so okoli 50 odstotno povečanje mortalitete.

V vseh država, razen v primeru Danske je »višek smrti« presegal število umrlih zaradi koronavirusa.

Število smrti je po podatkih FT-ja zraslo za 60 odstotkov v Belgiji, 51 odstotkov v Španiji, 42 odstotkov na Nizozemskem in 34 odstotkov v Franciji.

Nekatere od teh smrti bi lahko bile povezane s kakšnimi drugačnimi razlogi, na primer s tem, da so se ljudje izogibali bolnišnicam.

Toda glede na to, da se je mortaliteta najbolj povečala prav tam, kjer je bil izbruh pandemije najbolj uničujoč, to najverjetneje kaže, da so te smrti najverjetneje povezane neposredno s koronavirusom.

David Spiegelhalter, profesor univerze Cambridge je na primer že kritiziral oblasti v Veliki Britaniji, ki navajajo »veliko premajhne številke smrti«, kajti v tej državi štejejo samo »bolnišnične smrti«.

Pretirane smrti - mesta v Evropi

Kolikšna je res smrtnost zaradi koronavirusa v Sloveniji bi lahko razkrila primerjava podatkov o smrtnih žrtvah za marec in april letos s podatki o povprečnem številu smrtnih žrtev v teh mesecih v nekaj prejšnjih letih.

Podobne ugotovitve valjajo tudi za posamezna mesta.

Omenjena analiza bi lahko bila pomembna tudi za Slovenijo.

Statistični urad ima glede mortalitete zadnje (letne) podatke šele za leto 2018, ko je umrlo 20.485 prebivalcev.

Toda mesečni podatki niso na voljo.

Kolikšna je res smrtnost zaradi koronavirusa v Sloveniji bi lahko razkrila šele primerjava mesečnih podatkov o smrtnih žrtvah za marec in april letos, in primerjava s podatki o povprečnem številu smrtnih žrtev v teh mesecih v nekaj prejšnjih letih.

In če bi veljali isti sklepi FT-ja tudi za Slovenijo, potem bi moralo biti v Sloveniji danes v resnici že najmanj 180 žrtev koronavirusa, ne pa samo 108, kot jih kažejo uradni podatki.

Je bila tudi zato potrebna hitra zamenjava kadrov tako na NIJZ kot tudi na Statističnem uradu Republike Slovenije?

Preleti letal in proslavljanje zmage bi bilo verjetno precej bolj trpko, če bi tudi v Sloveniji prešteli tiste, ki po novem - več ne prejemajo pokojnine.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke