Pričakuje se objava še zadnjih tajnih dokumentov o atentatu na Kennedyja

V ZDA naj bi danes objavili še zadnji sklop tajnih dokumentov o atentatu na nekdanjega predsednika Johna F. Kennedyja, ki ga je 22. novembra 1963 v Dallasu po uradni različici ustrelil Lee Harvey Oswald. Atentat na enega najbolj priljubljenih ameriških predsednikov je sprožil številne teorije zarot in mnogi upajo, da bo zdaj kaj bolje.

Večino dokumentov, povezanih z atentatom, so že objavili, a jih je bilo še vedno nekaj tisoč zaprtih za javnost. Ameriški predsednik Donald Trump je potem v soboto napovedal, da bo dovolil objavo še zadnjih okoli 1100 dokumentov, predvsem ameriške obveščevalne agencije Cia in zveznega preiskovalnega urada FBI, ki pa veljajo za ključne.

Dokumente naj bi za javnost odprli do 26. oktobra v skladu z zakonom iz leta 1992. Po tem zakonu, sprejetem po velikem pritisku javnosti, je treba dokumente objaviti čez 25 let, razen če takratni predsednik presodi, da bi to lahko škodovalo obrambi, obveščevalni službi ali mednarodnim odnosom in da bi bila ta škoda tako velika, da je pomembnejša od interesa javnosti.

Najmlajšega predsednika v zgodovini ZDA je po uradnih navedbah 22. novembra 1963 v teksaškem Dallasu ubil nekdanji marinec in komunistični zanesenjak Lee Harvey Oswald - s tremi streli s šestega nadstropja teksaškega skladišča šolskih knjig blizu trga Daley v središču mesta. To je potrdila komisija pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča ZDA Earla Warrena.

Za Kennedyja je bil usoden zadnji naboj, ki ga je razneslo v njegovi glavi, delci lobanje pa so se razleteli naokrog, tudi po prvi dami in drugih sopotnikih. V avtomobilu sta bila še guverner Teksasa John Connally in njegova soproga Nelly ter agenti tajne službe. To je bilo zadnjič, da se je ameriški predsednik peljal v odprtem avtomobilu. Danes se vozijo le v izjemno zaščitenih blindiranih limuzinah.

Kennedyja in guvernerja Connallyja, ki je bil prav tako ranjen, so prepeljali v bolnišnico, a je bilo za predsednika prepozno že na trgu Daley. Kmalu zatem je na letalu Air Force One kot 36. predsednik ZDA prisegel podpredsednik Lyndon Johnson.

V 60. letih prejšnjega stoletja so v ZDA številni sumili, da je šlo pri atentatu za zaroto Sovjetske zveze, v 70. letih je dežurni krivec teorij zarote postala obveščevalna agencija Cia, v 80. letih je to postala mafija, vmes se je vrinil še nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro in celo domača ameriška vlada. Veliko sta k širjenju teorij zarot prispevali Warrenova komisija in družina Kennedy z dolgoletnim skrivanjem rezultatov obdukcije in drugih podatkov.

Dokazano je, da je bil Oswald na dan atentata v skladišču knjig in da je streljal na predsednikovo kolono. Strokovnjaki za orožje in predvsem ostrostrelci pa dvomijo, da bi lahko s svojo puško kaj zadel, še najmanj pa, da je z njo v šestih sekundah z repetiranjem izstrelil tri strele, od katerih je bil šele zadnji smrtonosen.

Oswald se je po atentatu vrnil z mestnim avtobusom v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo kinodvorano, pri čemer so ga opazile priče in sledila je aretacija.

Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, kasneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote. Leta 1967 je umrl za rakom.

Izjave prič, ki so jih sončnega petka pred 50 leti pretresli streli, so nezanesljive. Nekateri so slišali tudi do osem strelov, nekateri so jih slišali s travnika grassy knoll, drugi spet s sosednje poslovne zgradbe DalTec poleg skladišča knjig.

Kennedy je bil sicer prvi "televizijski" predsednik. Njegova mladost in živahnost sta mu skupaj z optimizmom, ki ga je izžareval, pomagala dobiti prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov v zgodovini ZDA proti republikancu Richardu Nixonu. Poslušalci radia so sicer menili, da je bil boljši Nixon.

Mlade Američane je mobiliziral s svojimi mirovnimi korpusi za pomoč v revnih državah, postavil je cilj poti na Luno, ki je bil uresničen, mirno je razrešil kubansko jedrsko raketno krizo, začel pogajanja s Sovjetsko zvezo o razorožitvi.

Začel pa je tudi največjo ameriško vojno katastrofo - Vietnam, kar pa ostaja v senci mita o Kennedyju, ki ga je po atentatu pomagala ustvariti tudi njegova vdova Jackie. V ZDA je danes veliko ulic, krajev in objektov, ki nosijo njegovo ime, med njimi newyorško letališče JFK.