Preobrat: ameriški senat vabi Assanga, da naj priča o vmešavanju Rusije v ameriške volitve

Američani očitno brez Juliana Assangea, ustanovitelja WikiLeaksa, ne morejo končati preiskave domnevnega ruskega vmešavanja v kampanjo za predsednika ZDA v letu 2016, v kateri je zmagal Donald Trump, favorizirana Hilary Clinton pa izgubila.

Senatni odbor za obveščevalne službe je namreč zahteval, da naj preganjani urednik WikiLeaksa priča pred člani odbora. Odbor preiskuje domnevno vpletenost Rusije na predsedniških volitvah leta 2016, poroča Russia Today.

dopis_assangeu.jpg

V pismu, ki je dostavljeno Assangeu prek ameriškega veleposlaništva na njegovem bivališču v veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu, je predsednik omenjenega odbora Richard Burr (sicer republikanec iz Severne Karoline) zahteval, da se Assange odzove na razgovor, ki bi bil zaprt za javnost in to »ob obojestransko sprejemljivemu času in kraju«.

Odvetniki WikiLeaksa tehtajo to nenavadno “ponudbo”, vendar opozarjajo, da “mora morebitno Assangeovo pričevanje ustrezati visokemu etičnemu standardu".

Deset mesecev preden je pismo obveščevalnega odbora ameriškega senata prispelo v London, je deset senatorjev iz vrst demokratov poslalo podpredsedniku ZDA Mikeu Penceu zahtevo, naj pritisne ekvadorsko vlado, da prekliče Assangeov azil.

podpisi_senatorjev_demokratov.jpg

Pence je kmalu zatem res obiskal Ekvador in se sestal s predsednikom države Leninom Morenom. Po srečanju s Penceom je Moreno zamolčal, da načrtuje “izselitev” Assangea iz veleposlaništva.

Assangeu je azil zagotovil Morenov predhodnik Rafael Correa, novi predsednik pa je po svoji majski izvolitvi označil avstralskega novinarja za “podedovan problem”, “hekerja" in celo “kamenček v mojem čevlju”.

WikiLeaks je objavil inkriminirani dopis s podpisi desetih ameriških senatorjev iz vrst demokratov in opomnil, da je njihova zahteva za preklic azila Julianu Assangeu kršitev mednarodnega prava, s pripisom: “Zapomnite si jih.”

vabilo_1.jpg

Nato je svetovno javnost konec julija razburila novica, da namerava Ekvador res »deložirati« ustanovitelja WikiLeaksa. Govorice je sprožil sam ekvadorski predsednik Lenin Moreno, ki je konec julija dejal, da bo moral ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange "sčasoma" zapustiti ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu.

Zoper tako potezo so se izrekle številne človekoljubne organizacije, med njimi Human Right Watch, ki meni, da bi Združeno kraljestvo moralo zavrniti Assangeovo ekstradikcijo ZDA, ker bi se tam zelo verjetno soočil z morebitno obtožbo po zastarelem zakonu o vohunjenju.

Human Rights Watch je tudi pozval vlado Therese May, naj dovoli, da bo Assange lahko brez težav zapustil svoje “prebivališče” na veleposlaništvu brez grožnje izročitve Washingtonu, kjer bi lahko končal v zaporu. Leta 2016 je namreč delovna skupina Združenih narodov ugotovila, da bivanje Assangea na veleposlaništvu pomeni "samovoljni odvzem prostosti".

assange3.jpg

Kljub tem pozivom za zaščito Assangea, je londonski Sunday Times pred kratkim poročal, da britanski ministri in višji člani ekvadorske vlade "intenzivno razpravljajo" o usodi ustanovitelja WikiLeaksa, natančneje o tem, kako mu preklicati azil in ga nato “umakniti” iz prostorov veleposlaništva.

Tudi Moreno je na nekem dogodku v Madridu potrdil, da se Assangeevo bivanje na veleposlaništvu počasi končuje. Kaj se bo nato zgodilo z Avstralcem, ni znano.

Spomnimo, Julian Assange je v prostore ekvadorskega veleposlaništva v Londonu prostovoljno vkorakal leta 2012 in zaprosil za azil zaradi morebitne izročitve v ZDA, kjer bi bil najbrž obtožen po črki Zakona o vohunjenju zaradi objave na tisočev strani pomembnih državnih dokumentov. V času njegovega de facto hišnega zapora na veleposlaništvu, je WikiLeaks še naprej sprožal polemike, tudi z objavo elektronskih sporočil predsedniške kandidatke Hillary Clinton in “curljanjem” e-pošte z internih strežnikov ameriške Demokratske stranke leta 2016.

assange2.jpg

Sedaj 47-letni Assange je že šest let dejansko zaprt v ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu zato, ker je britansko sodišče odredilo njegovo izročitev Švedski, kjer so mu očitali spolno nadlegovanje in posilstvo. Sam je očitke ves čas zavračal kot politično motivirane zaradi tajnih vojaških in diplomatskih dokumentov ZDA, ki jih je Wikileaks objavil leta 2010.

Čeprav je Švedska lani opustila preiskavo proti Assangeu, je britanski zaporni nalog zanj ostal veljaven zaradi “kršitev pogojnega izpusta”. To pa pomeni, da ga lahko britanska policija aretira takoj, ko stopi z veleposlaništva.

Assange se je odločil, da veleposlaništva tudi po švedski opustitvi pregona ne bo zapustil, saj se boji izročitve in nepravičnega sojenja v ZDA.